Zasavske novice
Muhasta in nepredvidljiva Sava je zaradi svoje neraziskanosti izziv potapljačem. Veliki ljubitelj narave in povodnega sveta je DPD Trbovlje- Društvo za podvodne dejavnosti Trbovlje, ki zadnje desetletje velja za drugo najštevilčnejše potapljaško društvo pri nas. Letos so obeležili neverjetnih 50 let – kar je v potapljaških letih vsaj trikrat toliko.
Med tistimi z najdaljšim stažem v društvu je Toni Mrak, ki se pri osemdesetih še potaplja, le na manjšo globino. »Potapljamo se v parih,« nam zaupa. »Rad imam potapljanje, tisto tišino in to, da spoznavaš čisto drugi svet. Z veseljem brskam po dnu, kjer vidim tudi tisto, česar drugi ne vidijo.« Toni ima seveda tudi naslednike v družini, ki jih je, kot pravi smeje, s potapljanjem zastrupil.
Trboveljčani v “svetu tišine”
Ponašajo se z različnimi aktivnostmi, od potapljaških taborov, čistilnih akcij, pa do izobraževalnih aktivnosti za najmlajše. Društvo se upravičeno ponaša z dejstvom, da je DPD Trbovlje eno redkih društev v Sloveniji, ki v vsem svojem delovanju ni imelo večje nesreče. Še posebno so ponosni na enoto potapljačev reševalcev, ki ima v Trbovljah že dolgo tradicijo, od leta 2017 pa deluje v okviru samostojne reševalne postaje Podvodne reševalne službe Slovenije.
Konec prejšnjega tedna je v Trbovljah potekala slovesnost ob 50. obletnici društva. Na prireditvi je predsednik Slovenske potapljaške zveze Mitja Slavinec predsedniku DPD Trbovlje Simonu Lasu izročil zlato plaketo za prispevek društva pri razvoju Slovenske potapljaške zveze. Poudaril je, da je zlata plaketa priznanje SPZ, ki ga prejmejo le najboljša potapljaška društva v državi, med katera spada tudi DPD Trbovlje.
Simon Las
Načelnika DPD Simona Lasa smo po prireditvi, na kateri je po dolgem času zaigral bas kitaro, na hitro povprašali o vtisih: »Veseli me, da imamo vsako leto več mladih, ki pridejo k nam, ne samo iz Trbovelj, tudi iz Zasavja in Slovenije. Vsako leto se aktivno vključimo v akcijo Očistimo Slovenijo, predvsem mlade pa redno izobražujemo o varnem potapljanju.«
Na slovesnosti so tudi podeljena številna priznanja in zahvale. Janeza Goloba, ki je skupaj z Leopoldom Jeretom postal častni član za dolgoletno predano in neutrudno delo v društvu, smo zaustavili takoj po prireditvi:
Janez Golob
»V društvu, kjer sem član že skoraj štirideset let, sem opravljal različne funkcije, tudi predsedniško. Začel sem pri rosnih šestnajstih letih, moj sin pa celo pri štirinajstih. Rad imam klub in želim, da s svojo aktivnostjo še dolgo delam v korist društva. Številne naše dejavnosti potekajo po šolah ter bazenih. Redno čistimo rešetke na Savi, občasno naredimo tudi kakšna podvodna dela, pomagamo, kjer je treba. Naših članov je res veliko. Seveda se pa vsi aktivno ne potapljamo.«
FOTOGALERIJA:
“Istanbul, ne bom te pozabila. Takšna izkušnja v mojih upokojenskih letih je
“Z obiskom smo zadovoljni, posebej z dopoldanskim delom. V resnici je bil dober tudi popoldanski obisk, kljub vsemu so se danes začele počitnice. Interes za vse programe je bil dober. Veseli nas, da je, kot že nekaj let, veliko zanimanja tudi za program ekonomski tehnik. Očitno bomo letos napolnili tudi športni oddelek, saj je veliko devetošolcev že odločenih, da se vpiše tja,” je zadovoljna Jelena Keršnik, ravnateljica Gimnazije in ekonomske srednje šole Trbovlje. Na informativnih dnevih so se pokazali takšni kot so. Osnovnošolcem, ki so prišli na obisk, pa so se posvetili dijaki. “Prednost naše šole je majhnost, prilagodljivost, izbirnost jezikov, prijetno in sproščeno vzdušje, veliko možnosti za obšolske dejavnosti … Vsak, ki želi, najde nekaj zase,” še pojasni ravnateljica. Vsi, ki so na njihovi šoli zamudili predstavitve, so dobrodošli, da jih obiščejo tudi kdaj drugič. Obrnejo se lahko na tajništvo ali svetovalno službo, kjer jim bodo z veseljem pomagali.
Tudi na Srednji tehniški in poklicni šoli Trbovlje so z obiskom in zanimanjem za izobraževalne programe, ki jih izvajajo, zadovoljni. Učenci osnovnih šol so poizvedovali o vseh programih, ki jih izvajajo. Največ vpisa pričakujejo na programa strojni tehnik in tehnik računalništva, vse več zanimanja je tudi za nov program mehatronik operater. “Veseli smo, da so na informativni dan prišla tudi dekleta. Glede na izkušnje preteklih let, dekleta niso nič manj uspešna, kot fantje,” je prepričana ravnateljica Vesna Kralj. Na informativni dan so se pripravili na podoben način kot pretekla leta. V strnjenih predstavitvah so pokazali, kako zgleda šolski dan na STPŠ. V posamezne predstavitve izobraževalnih programov so vključili tudi dijake, ki so v specialnih učilnicah in delavnicah obiskovalcem pokazali del šolskih aktivnosti, načine in oblike dela ter posamezne projekte, ki potekajo na šoli.
Bodoči dijaki so bili na Srednji šoli Zagorje najbolj navdušeni nad projektom Erasmus+ in možnostjo sodelovanja vsakega posameznika. “Smo edina šola v zasavski regiji, ki ima pridobljeno akreditacijo Erasmus+, zato lahko omogočimo 15 odstotkom dijakov mednarodno izkušnjo v tujini v sklopu praktičnega usposabljanja pri delodajalcu. Smo majhna šola, kjer dijaki niso le številke. Izobražujemo za poklice, ki so na trgu delovne sile iskani,” razloži ravnateljica Maruša Kolar. Vse to so na predstavitvi še posebej poudarili. Veseli jih, da so bili obiskovalci navdušeni nad odprtostjo šole in sodobnimi pristopi pri pouku ter da zanimanje za poklicno in srednje izobraževanje raste. Sicer je vodstvo šole z obiskom zadovoljno, obiskovalci pa so dobrodošli skozi celo leto.
Otroke v vrtcih, šolah, družinah ob ustvarjanju risbic usmerjajo teme pogovorov na medgeneracijsko in medvrstniško učenje, povezovanje na to kaj sploh prazniki so in kakšne so naše želje, kaj drug drugemu želimo, kaj je sreča, kako si lahko pomagamo, kdo so tisti s katerimi se ne srečujemo pogosto, kdo so prijatelji, kako je s starostniki, osebami s posebnimi potrebami in njihovimi željami ter kaj jim želimo kot družba ali posameznik.
Odzivi prejemnikov risbic so največkrat spontani nasmehi, objemi in zahvale neposredno ob predaji risbic in obisku, ko se z drobno gesto dotakneš nekoga tam globoko v srcu. Seveda pa se razveselijo risbic in iskrenih želja otrok tudi tisti, ki jim risbico prinese poštar ali pa so deležni videoposnetka z lepimi željami otrok.
»Vsi si predstavljamo kako hudo je, ampak v resnici je še mnogo hujše, « pripoveduje Anteja, ki je prvi dan pomagala v večjem poslovnem objektu, drugi dan pa v naselju hiš. “Blizu nas je bila hiša, kjer so že večji del naplavin in blata počistili. Kljub težki situaciji so nam iz te hiše nudili vodo, vse, kar so imeli, tako veseli so bili, da smo le prišli,” pripoveduje mlada gasilka. “Med prostovoljci je bila tudi starejša gospa, ki najprej ni vzbujala pozornosti. V nekem trenutku pa so prevladala čustva. Poveljnik Simon jo je objel in vprašal zakaj joče. Povedala je, da je v ujmi ostala popolnoma brez vsega. Prišla pa je pomagat tistim, ki lahko še karkoli rešijo.”
Simon Las je za ljudi iz Ljubnega le Simon iz Trbovelj, tisti, ki nesebično pomaga, tisti, ki najde kakšno lepo besedo, ljudrm v stiski pa nameni tudi objem, ko je to potrebno.
Marko Bokal, ki je včeraj vodil vse zasavske gasilce, je prav tako še vedno pod vtisom vsega, kar so videli. »Tudi v najhujšem scenariju si ni mogoče zamisliti, kako je tam. Razporejeni smo bili od Mozirja do Ljubnega. Imeli smo pretežno zadolžitve na objektih različnih tovarn, ki jih je na tem področju kar nekaj. Če so ljudje že ostali brez vsega, da ne ostanejo še brez služb.«
Doslej je Majski salon potekal pretežno v Ljubljani pa tudi Mariboru. Na letošnji razstavi, ki je istočasno v Trbovljah in Zagorju, so vključena dela vseh likovno vizualnih zvrsti. V Hrastniku, kjer za tako obsežno in zahtevno razstavo ni primernega prostora, so odprtje salona obeležili s performansom v Kompresorski postaji Hrastnik.
Jure Crnkovič
Cvetka in Sabina na sprehodu.
Vita pomaga Poloni, da bo samostojno uporabljala javni prevoz.
Vita, Polona in Samira skupaj nakupujejo v trgovskem centru.
Sašo
Izobraževanje poteka v dveh delih, pojasni Gaja Ribič organizatorka programa v zagorski zdravstveni ustanovi. Začetni sklop je namenjen prvi fazi nosečnosti, nekje do 20. tedna. Dotaknejo pa se primerne prehrane nosečnic kot tudi mnogih vprašanj povezanih s samo nosečnostjo. Mamicam pokažejo tudi telovadbo, ki jo lahko izvajajo vsakodnevno.
Špela Rebernak
Jasmina Janjić
V tem letu so organizirali že več kot 20 različnih prireditev. Zadnja je bila z naslovom En tak evropsk kufe, kjer so si udeleženci ogledali video pogovor z Jasmino Janjić ter se podučili o evropskih vrednotah, ciljih Evropske unije, njihovih projektih in delovanju.
Jasmina Janjić
Do sprememb v delovanju smučišč je klub vsemu prišlo. Smučišče Marela bo obratovalo po novem urniku. Jože Ogrinc, smučišče Marela: “Glede na energetsko krizo in na obisk smučišča Marela v preteklih letih bomo spremenili čas obratovanja.” Tako bo po novem med tednom smučišče zaprto za javnost. Za večjo skupino ljudi, 20 ali več oseb, so pripravljeni ob predhodnem dogovoru pripraviti smučišče tudi med tednom. Smuke se bodo ob zadostni količini snega začele s petki (tudi z nočno smuko) ter zaključile ob nedeljah.
Kljub povišani ceni električne energije, so se v Smučarskim društvom Kum Dobovec odločili za zamrznitev cen smučarskih kart “Imamo vsa obratovalna dovoljenja, izšolano osebje in čakamo naravne padavine, ker imamo sistem dosneževanje in ne za zasneževanje,” pove Ervin Renko, vodja smučišča Trotovnik, in doda “Cene kart ostajajo nespremenjene, saj želimo omogočiti smuko tudi socialno šibkejšim, kljub podražitvi električne energije.”
Sebastjan Žibert o delovanju smučišča: “V letošnjem letu verjetno smučišče ne bo obratovalo zaradi vremenskih pogojev.” Odprtje smučišča Kandrše Vidrga si nadejajo po novem letu. Organizirajo tudi šolo smučanja ter sankanje.