179 zasavskih gasilcev se je po včerajšnjem delu v Ljubnem, domov vračalo s težkim srcem. Pretreseni, kaj takega niso videli še nikoli. Celo tako izkušeni na svojem področju, ko sta Simon Las vodja poklicnih gasilcev PGD Trbovlje in Marko Bokal namestnik poveljnika PGD Zagorje nista našla besed, ki bi opisale razdejanje, kateremu so priča v teh dneh.
Trboveljska gasilka Anteja Bokal je bila v Ljubnem že dvakrat. Prizori, ki jih je videla, jo bodo spremljali vse življenje.
»Vsi si predstavljamo kako hudo je, ampak v resnici je še mnogo hujše, « pripoveduje Anteja, ki je prvi dan pomagala v večjem poslovnem objektu, drugi dan pa v naselju hiš. “Blizu nas je bila hiša, kjer so že večji del naplavin in blata počistili. Kljub težki situaciji so nam iz te hiše nudili vodo, vse, kar so imeli, tako veseli so bili, da smo le prišli,” pripoveduje mlada gasilka. “Med prostovoljci je bila tudi starejša gospa, ki najprej ni vzbujala pozornosti. V nekem trenutku pa so prevladala čustva. Poveljnik Simon jo je objel in vprašal zakaj joče. Povedala je, da je v ujmi ostala popolnoma brez vsega. Prišla pa je pomagat tistim, ki lahko še karkoli rešijo.”
Čeprav utrujeni kot še nikoli, večina ni in ni mogla zaspati
Pri takšnih zgodbah je nemogoče ostati ravnodušen, še danes s solznimi očmi pripovedujejo zasavski prostovoljci. Še danes pošteno zdelani, tako fizično kot tudi psihično.
“Vendar, ko vidiš, kako je hudo, pozabiš na vse in skušaš pomagati,” pove Anteja.
Simon Las je za ljudi iz Ljubnega le Simon iz Trbovelj, tisti, ki nesebično pomaga, tisti, ki najde kakšno lepo besedo, ljudrm v stiski pa nameni tudi objem, ko je to potrebno.
»Blizu Ljubnega je bil majhen zaselek šestih hiš. Ko smo prispeli tja o petih, ni bilo niti sledu, kot da jih nikoli ni bilo. Prav tako je bilo s cesto. Pomagali smo okrog edine hiše, ki je še stala. Naknadno pa izvedeli, da bodo morali tudi to porušiti.”
Trboveljski poveljnik Simon Las danes s cmokom v grlu pripoveduje o obupu ljudi. “Marsikdo pravi, da se bo odselil, ker tu ne bo nikoli več, kot je bilo.« Pa še zgodba o vrtnem palčku, ki so mu dali ime Ljubo (po Ljubnem). Trboveljski gasilci so ga dobili za spomin, ko so delali na hiši in na vrtu palčka rešili iz blata.
Marko Bokal, ki je včeraj vodil vse zasavske gasilce, je prav tako še vedno pod vtisom vsega, kar so videli. »Tudi v najhujšem scenariju si ni mogoče zamisliti, kako je tam. Razporejeni smo bili od Mozirja do Ljubnega. Imeli smo pretežno zadolžitve na objektih različnih tovarn, ki jih je na tem področju kar nekaj. Če so ljudje že ostali brez vsega, da ne ostanejo še brez služb.«
Zasavski gasilci se bodo v soboto znova napotili na poplavljena območja.
