Na enem mestu audiovizualne vsebine najbolj popularnega regijskega spletnega časopisa ZON.si
V ponedeljek popoldne smo prejeli posnetek skupine potnikov, ki so na železniško postajo v Trbovljah prispeli z vlakom in se odpravili proti avtobusu na nadaljnji prevoz. Ta pa je tik pred tem speljal. Potniki so tako ostali na avtobusni postaji in bili primorani čakati na naslednjega. Ali imajo vozniki navodilo, da v takšnih primerih počakajo na potnike iz vlaka, smo vprašali družbo Nomago.
57 voženj na dan
Iz Nomaga so nam v zagovor poslali podatek, da imajo na povezavi železniška postaja-tržnica ob delavnikih kar 57 dnevnih povezav med 4.31 in 23.51. Avtobusi, pravijo, da si tam sledijo na 20 minut. “Čeprav gre za linijo medkrajevnega javnega potniškega prometa, je frekvenca prevozov celo boljša kot pri marsikateri liniji, v katerem od večjih mest. Potniki, ki v Trbovlje prispejo z vlakom in želijo pot nadaljevati z avtobusom, v povprečju čakajo manj kot 10 minut.”
@zon.si_zasavskenovice Pa lahko še tako tečeš z vlaka … ni šans, da ujameš avtobus🤣🙃😂 #javniprevoz #zasavje #nomago #vlak @Neža Šabanovič Grmše @marusamo4
In če nam je bralec sporočil, da je dogodek posnel ob 16.56, smo v voznem redu preverili, koliko časa so morali potniki čakati na naslednji avtobus. Ta naj bi iz železniške postaje proti mestu speljal ob 17.16. Torej, kot so nam odgovorili iz Nomaga, točno 20 minut kasneje.
Da vozniki avtobusov pogosto čakajo tudi na potnike, ki prestopajo iz vlaka na avtobus, so še sporočili prevozniki. “Vendar pa se je potrebno zavedati, da morajo tudi vozniki avtobusov slediti predvidenem voznem redu. V nasprotnem primeru prihaja do zamud na naslednjih postajališčih.” Začarani krog, torej. Čakanje potnikov, ki bi bili v tem primeru zadovoljni, bi povzročilo zamude avtobusa in nezadovoljstvo ostalih uporabnikov javnega prevoza, ki so nanj čakali na naslednjih postajah.
Da bi ujeli vlak, so se potniki iz avtobusa na peron odpravili kar čez tire:
Zaradi nevarnega “skakanja” čez tire naj bi spremenili vozni red avtobusa
Z Antonom Liscem smo govorili o časih, ko so bili rudarji »nebodigatreba za upravo«, o bojih, o krivicah, o tovarištvu, o ponosu. Pa tudi o tem, kaj danes ostaja in kaj (pre)hitro tone v pozabo.
