Se včasih zdi, da do zadnjega kotička poznamo naša mesta. Potem pa te preseneti skupina fotografij, ki so nastale pred nekaj dnevi. Za objektivom je stala Ema Cestnik, ki je svoje fotografsko videnje Trbovelj zbrala v seriji fotografij. Mesto niso le stavbe – so ljudje, so dogodki in je energija, ki jo doda čisto vsaka posamezna stvar, bitje in pojem. Pa poglejmo.
Kategorija:
Fotogalerija
Miklavž se je že ustavil in pridno pozdravil trboveljske otroke in odrasle, obiskovalce pa so razveselili tudi drugi nastopajoči. Dogodek se je uradno začel malo po načrtovani uri zaradi manjših tehničnih težav, so pa zgodnji obiskovalci zato slišali “predkoncert” pevke Nike Zorjan. Prva uradna nastopajoča sta očarala z ognjenim spektaklom – delčke nastopa si lahko ogledate tudi v našem videu.
Prihod Miklavža se je slišal do sosednjih dolin
Z veliko navdušenja so otroci tudi uspešno priklicali Miklavža, s katerim so nato zapeli več prazničnih pesmi. Skupaj so še odšteli do prižiga lučk, svetloba pa je zajela celoten park in trboveljsko dolino. Stojnice raznih društev so ponujale malenkosti v zameno za prostovoljne prispevke. Seveda pa so si obiskovalci privoščili tudi palačinke, vaflje, kostanj, sladkorno peno ter nepogrešljiv kuhanček, s katerim so se odrasli greli ob nizkih temperaturah in rahlo deževnem vremenu.

Dež Trboveljčane ni ustavil
Mokro vreme pa ni zmanjšalo navdušenja otrok ob nastopu čarovnika, ki je vse majhne »bolhice« spravil v skok. Otroci so lahko skakljali tudi okoli Pravljične dežele, ki se je z dogodkom uradno odprla in bo park krasila celotno praznično obdobje.
Nazadnje pa so otroci in odrasli peli in plesali še s pevko Niko Zorjan, ki jih je z mešanico njenih uspešnic ter praznične glasbe drugih izvajalcev popeljala v pravo decembrsko vzdušje.
FOTO: Radeče dobile prenovljen biser – otvoritev legendarnega bazenskega kompleksa [video]
| admin
Avtor: admin
Občina Radeče je minuli konec tedna s slovesnostjo uradno odprla prenovljeni objekt bazenskega kompleksa, ki velja za enega najznačilnejših arhitekturnih dosežkov iz sredine 20. stoletja in je zaščiten kot kulturni spomenik. Legendarni objekt, ki so ga domačini poleti dobro poznali, a je bil doslej uporaben le v toplejšem delu leta, je zdaj po obsežni prenovi pripravljen na celoletno uporabo.
Arhitekturna dediščina s sodobnim utripom
Projekt sanacije vstopne stavbe je bil izveden pod imenom Paviljon papirne umetnosti, s katerim je Občina Radeče leta 2023 uspešno kandidirala na razpisu Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport. Vrednost projekta je znašala nekaj manj kot 700.000 evrov, pri čemer je ministrstvo sofinanciralo polovico.

Dela so potekala od jeseni 2024 do pomladi 2025 pod strogim nadzorom Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije in arheologa, saj se objekt nahaja tudi na arheološkem najdišču. V pritličju so bili prenovljeni sanitarni prostori, tuši, kultne modre garderobe ter pisarne, v nadstropju pa je nastal nov prostor za stalno razstavo na temo radeške papirne industrije. Betonske palice, ki dajejo stavbi prepoznavno podobo, so bile obnovljene, celotno nadstropje pa je zdaj zastekljeno in izolirano, kar omogoča uporabo objekta skozi vse leto. Vgrajen je tudi sistem za ogrevanje in hlajenje, urejen dostop za gibalno ovirane ter prenovljena fasada.
Več kot le bazen
Župan Tomaž Režun je ob odprtju poudaril, da gre za investicijo, ki presega meje vsakodnevne infrastrukture: »Včasih je treba biti malo drzen in investirati v projekte, ki niso nujno ceste ali kanalizacija, a nosijo širši pomen za skupnost. Ta objekt je del identitete Radeč in zdaj bo lahko služil mladim in starejšim, poleti in pozimi.«
Tomaž Režun
Podpora države in širši pomen
Slavnostni govorec, minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han, tudi Radečan, je ob otvoritvi izpostavil, da prenova presega lokalni okvir. »Turizem se gradi iz malih zgodb, ki sestavljajo večjo. Ta bazen in njegova zgodba sta lahko del večje turistične zgodbe Posavja in Zasavja. Pomembno je, da znamo ohranjati objekte s takšno patino in dušo ter jih hkrati vključiti v sodobno življenje.«
@zon.si_zasavskenovice Zdaj dogodki “na bazenu” tudi v zimskih mesecih 👉👉 #zonsi #zasavje #news #radece
Dodatne naložbe in prihodnji projekti
Sočasno z glavno prenovo so bila že pred prenovo bazenske stavbe izvedena tudi manjša dela – med drugim menjava sistema za ogrevanje bazenske vode in prenova gostinskega dela. V prihodnjih letih bo kompleks deležen še dodatnih vlaganj, je zagotovil Režun. Obeta se otroško igrišče, hortikulturna ureditev in na spodnjem platoju – namesto nekoč otroškega bazenčka, parkirišče.
FOTO: Takšna bo stavba po prenovi bazena – ki se bo začela že letos!
Ko se Sava pregrize skozi ozko dolino med Trbovljami in Zidanim Mostom, tik pod Hrastnikom nariše prizor, v katerem se stikajo industrija, vsakdan domačinov in narava. To je odsek reke, ki ga Zasavci dobro poznamo: ob njej so rasle tovarne, ob visokih vodah pa tudi skrbi. A Sava je več kot kulisa — je zgodba, ki stalno teče.
V samo jedro občine se Sava zliva s potokom Boben, ki izvira kot Bobnarica, teče skozi Hrastnik in se južno od naselja kot levi pritok izlije v reko. Med njegovimi pritoki sta tudi Brnica in Bela pri Dolu pri Hrastniku.
Avgusta 2023 smo bili priča dogodku, ki ga je ARSO opisal kot izjemne poplave: prvič po dolgem času so hkrati poplavljale največje tri slovenske reke – Sava, Drava in Mura.
V Hrastniku je Sava tisti vikend popoldne zalila lokalno cesto Podkraj–Radeče in državno cesto Hrastnik–Zidani Most; promet je bil posledično zaprt.
ARSO na postaji Hrastnik (oznaka H3725) sproti objavlja vodostaje in pretoke, kar je domačinom in službam prva orientacija, kako “diha” reka pod mestom. Tudi letos vidimo, kako različno se Sava odziva vzdolž toka: ko je pri Litiji upadala, je v Hrastniku še naraščala — droben, a poučen opomnik na dinamiko reke. Več v prispevku TUKAJ.
Kje smo na zemljevidu Save
Za občutek razsežnosti: Sava je najdaljši pritok Donave; izvira v Sloveniji (Sava Dolinka in Sava Bohinjka) in po 990 kilometrih v Beogradu doseže Donavo. Hrastnik tako leži na odseku reke, ki je “slovenska” po izvoru, a srednjeevropska po toku in pomenu, pravi Wikipedia.
Na pozabimo na živež
Sava je dom nekaterim izjemnim vrstam — med njimi sulcu (Hucho hucho), “kralju slovenskih voda”. Strokovne in ribiške organizacije srednjo Savo omenjajo kot enega ključnih delov evropske populacije sulca, zaradi česar je tema varstva vrste pri nas stalno na mizi.
Foto: Helena Kolka Mejač
FOTOREPORTAŽA: Se strinjamo, da so prav pri nas najlepši kotički Save?
Sledite našim objavam, kmalu objavimo še veličastno Savo v vseh zasavskih občinah.
V seriji fotogalerij tokrat s čudovito reko v radeški občini:
Zasavski muzej Trbovlje v svojem arhivu hrani bogat fond fotografij in razglednic Zasavja (originale in zapise v digitalni obliki), ki jih je pridobil od občanov Zasavja, zasebnih zbirateljev ter ljubiteljskih in profesionalnih fotografov tekom svojega delovanja. Zbirka se vseskozi dopolnjuje in na tak način pridobivamo nove poglede na zgodovino zasavskih krajev.
Kot pravi kustos Gregor Jerman: “To fotografsko gradivo kustosi Zasavskega muzeja Trbovlje uporabljamo pri svojem strokovnem delu, saj predstavljajo bogat vir informacij za preučevanje preteklosti. Ravno preko fotografskega gradiva najlažje pridobimo vpogled v to, kako so se razvijali naši kraji, kaj je vplivalo na spremembe ter katere so najbolj vidne spremembe v današnji podobi Zasavja.”



Oglejte si tudi, kako so se skozi čas spreminjale Trbovlje:
FOTOGALERIJA: 10 neverjetnih posnetkov Trbovelj nekoč in danes
Zdrav duh v zdravem telesu
Igrišča v Naselju Aleša Kaple v popoldnevih nudijo prijeten prostor za druženje in rekreacijo. Nekateri se zabavajo ob vožnji na pumptracku, drugi ob tenisu, tretji pa ob igranju odbojke. Seveda se v parku najdejo tudi sprehajalci s svojimi psi, pa tudi kakšen kolesar.
Narava v mestu, mesto v naravi
Narava objema Hrastnik z vseh smeri. Mesto krasijo številni vrtički med bloki, ki ulice dodatno ovijejo v zelene tone. Med njimi je tudi vrtiček, ki ga vzdržujejo otroci.
Srečanja in druženja
Hrastniške ulice ponujajo mnogo kotičkov za druženje, poletno vreme pa kar kliče po preživljanju časa na prostem. Na ulicah se družijo mladi in stari. Nekateri na sprehodu, drugi na kolesu, tretji pa le ob poletni pijači pred stanovanjem.
Na klopcah ob vodometu pri Batičevem kipu rudarske izmene je strogi center mesta, kjer je poleti prav prijetno posedeti. Tu je kraj, kjer se ljudje srečajo, pa tudi spočijejo na poti. Od jutra do večera živi tudi bližnja kavarna, kjer se na terasi srečujejo stari prijatelji.
Dogajanje na ulici smo preverili tudi v Zagorju:
Šport je na ulicah Trbovelj prisoten tako na cestah kot na igriščih v športnem parku. Na ulicah vidimo predvsem kolesarje. Nekateri se odpravijo na kolo sami, drugi pa z družino. Na igriščih srečamo mlade, ki se družijo. Zabavajo se ob igri ali treningu košarke, nogometa ali odbojke na mivki. V centru srečamo tudi veliko sprehajalcev, ki so lepo vreme izkoristili zato, da se v mesto odpravijo peš.
Ledenica je prostor za skiroje in kolesa
Mlajši otroci se družijo na igrišču na Ledenici, kamor pridejo sami ali v družbi odraslih. Tako fantje kot dekleta se v parku igrajo s skiroji in kolesi, nekateri celo izvajajo trike. Starši pa jih gledajo, spodbujajo in se družijo med sabo.
Kotički po mestu – skriti kotički, vsem na očeh
Čeprav so Trbovlje manjše mesto, se znotraj ulic skriva mnogo kotičkov, ki omogočajo druženje v poletnih popoldnevih mladim in starim. Javnih prostorov za druženje je dovolj, nekateri pa posedajo tudi na svojih vrtovih pred hišo. Živo je tudi na ploščadi mladinskega centra pred Delavskim domom, kjer so poletni koncerti stalnica, kavarna pa točka srečanja za različne generacije. Svoj prostor najdejo tudi živali, ki v Trbovljah sobivajo z ljudmi.
Kmalu tudi novost na trboveljskih ulicah:
Mnogi poletje izkoristijo za delo na vrtu in urejanje okolice. Med redkimi opoldanskimi sprehajalci se bohotijo vrtički, ki pričajo o ljubezni in delu, ki so ga ljudje vložili vanj.
Na igriščih mladi najdejo svoj prostor za druženje in šport
Čeprav v času kosila večina otroških igrišč sameva, se najdejo nekateri, ki svoj čas preživijo s prijatelji na igriščih. Mladi se zabavajo ob športnih aktivnostih – tisti malo starejši sami, mlajši pa v družbi staršev. Na litijskih igriščih je moč videti širok nabor športov: namizni tenis, košarko, nogomet, pa tudi vožnjo s skiroji in kolesi, ki jih nekateri uporabijo tudi zato, da jim do igrišča ni treba pešačiti.
Ob Savi ne le sprehajalci, temveč tudi kolesarji
Eden najlepših delov Litije je zagotovo pot ob reki Savi, kjer klopi ob vodi omogočajo druženje, senca pa zaščito pred žgočim soncem. Tam je v poletnem času videti ne le sprehajalce, ampak tudi mnogo kolesarjev. Nekateri so rekreativci, drugi pa se pred mostom ustavijo s potovalnimi torbami, saj park ob vodi ponuja izvrstno mesto za počitek sredi dneva in morebiten piknik ob vodi.
Sorodno:
Preden je bil sezidan most, je obiskovalce čez reko Savo prevažal čoln, staro cerkev pa je bilo moč v celoti videti z nasprotnega brega Save. Prostor, od koder je bila fotografija posneta, sedaj prerašča gozd, ki se dviguje nad železniško progo.
Pogled na cerkev v Podkraju nekoč in danes
Cesta v spodnjem delu Hrastnika, ki pelje mimo industrijskega dela mesta.
Tudi zgornji del Hrastnika je v primerjavi s fotografijami izpred šestdesetih let skoraj neprepoznaven. Pri nogometnem igrišču so v drugi polovici prejšnjega stoletja zrasli bloki, ki so dali mestu popolnoma novo podobo.
Nogometno igrišče
Osnovna šola, nogometno igrišče
Spremenila se je tudi okolica objekta, kjer je nekoč imela svoje prostore hrastniška občina. Mostu čez potok Boben tam ni več, na drugi strani pa je ob njem speljana sprehajalna pot.
Stara občina
Eden redkih delov Hrastnika, ki se v zadnjih desetletjih ni pretirano spremenil, je spodnji trg pri stari pošti z glasbeno šolo.
Stara šola leta 1955, kjer je danes glasbena šola.
Stara pošta
Spomenik pri stari pošti
Pri današnji tržnici – edina hiša, ki je ostala, je blok – danes marelične barve
Sorodno:
Mestni muzej Litija nam je velikodušno priskočil na pomoč pri iskanju starih podob mesta. Poslali so nam 8 posnetkov, mi pa smo julija poskušali iz enake točke narediti novodoben posnetek. Sprehodili smo se mimo športne dvorane do starega mestnega jedra, obiskali lokacije obeh zdravstvenih domov in se povzpeli do vhoda v rudnik.
Medtem ko so nekatere lokacije še danes podobne kot nekoč, je pogled na druge zelo drugačen.






Rudnik Sitarjevec Litija
Okoli hriba Sitarjevec v Litiji so se včasih nahajali mnogi vhodi v rudnik, ki so danes za večen spomin ujeti le še na fotografijah. Takole so se rudarji pred objektiv postavili ob vhodu v glavni rov, danes se ta nahaja v gozdičku. Mi pa smo fotografijama za primerjavo dodali še vhod v izvozni rov, ki se nahaja malo višje.

Sorodni članek:
FOTOGALERIJA: 10 neverjetnih posnetkov Trbovelj nekoč in danes
Zagorjani so dobili svoj Turistično informativni center tik ob občini, natančneje v Weinbergerjevi hiši. TIC je že pred dvema letoma pričel s svojim delovanjem, a v Muzeju Loke v Kisovcu, zdaj je ta prestavljen v prenovljene prostore ob zagorski mestni ploščadi, ki so jo ob prenovi poimenovali kar zagorska dnevna soba.
To je odskočna deska za turizem v Zagorju in po besedah župana Matjaža Švagana so s tem postavili temelje za vse turistične razvojne projekte, ki se bodo peljali v Zagorski dolini. Seveda pa turistični center sam po sebi ne deluje. Zagorje bo moralo še veliko postoriti na temo planinskih koč, je prepričan Švagan, ki največjo težavo trenutno vidi v pomanjkanju kadrov v turizmu in gostinstvu. Drugo, nadaljuje, pa bo občina nadaljevala s projekti na območju Evroparka in tudi še v letošnjem letu podaljšala kolesarsko stezo. »Seveda pa bo treba razmišljati o spalnih kapacitetah,« pošteno doda župan, razočaran nad projektom Medijskih Toplic, ki je veliko obetal, prinesel pa nič. Saj bo Zagorje v prihodnost z vsebinami kot je v kisovškem kemijskem centru, nujno potrebovalo primerne spalne nastanitve.

Poredoš vas popelje po Zagorju, zraven pa še kaj zapoje in zaigra
Vlado Poredoš, priženjeni Prekmurec, ki že desetletja živi v Zagorju in je najbolj znan kot pevec skupine Orlek, sicer pa tudi občinski svetnik na listi zagorskega župana – je ambasador turizma v Zagorju, smo izvedeli na otvoritvi turističnih prostorov.
Vlado Poredoš
Da ima Zagorje potencial že od prazgodovine, pove Poredoš, ki bo obiskovalce sprejel v novourejenih prostorih, pa tudi po mestu jih bo popeljal. Pripravil je turistično turo od Toplic mimo Perkmandeljca pa vse do centra mesta, na kateri, zagotavlja, na željo publike tudi kakšno zapoje in zaigra. Turistični center bo odprt ob torkih in sredah od 16.30 do 17.30 in ob četrtkih in petkih od 12.30 do 13.30.
| Avgusta, ko Zagorje praznuje, je izšla tudi nova turistična karta občine Zagorje ob Savi, ki bo turistom pomagala pri potepanjih, dogodivščinah in izletih. Na karti so označene poti do turističnih znamenitosti in opisi nekaterih biserov, ki jih skriva zagorska dolina. Na voljo je v TIC-u. |
Za upravljanje centra bo skrbel KC Delavski dom Zagorje, tako sta za prerez traku pred novimi prostori poskrbela direktorica KCDD Karmen Cestnik in župan Zagorja Matjaž Švagan.
V Zagorju so odprli svoj turistični center, pričakal vas bo Vlado Poredoš
Newer Posts










































































































































































































































