Zasavske novice
Samo otroci nas držijo pokonci je akcija, v kateri vsako leto sodeluje vse več zavodov, društev, šol, vrtcev in posameznikov. Gre za večgeneracijski projekt, kjer otroci z risbicami in pozornostmi polepšajo dan tistih, na katere ob praznikih prevečkrat pozabimo.
Skozi življenje so starejši tisti, ki ponavadi obdarujejo najmlajše in jim privabijo nasmeh na obraz. Koordinatorka projekta je Manja Vozel, pomočnica ravnateljice v Vrtcu Trbovlje, ki je pred leti dala podala pobudo za otroško obdarovanje starejših s pomočjo risbic z lepimi željami. “Ideja se je porodila iz besed starih staršev, ki jih mnogokrat slišimo: “Samo otroci nas držijo pokonci.””
Prvo leto akcije, so otroci iz Vrtca Trbovlje razveselili prebivalce Doma upokojencev Franc Salamon Trbovlje. “Otroška energija marsikomu, da novih moči in nov zagon za naprej, nas spomni na čase brezskrbnih dni ali pa opomni posameznike, da niso sami,” Vozlova pojasni razlog projekta, ki bo letos potekal že četrto leto zapovrstjo.
Da je akcija takoj priletela na plodna tla, potrdi tudi direktorica Doma starejših v Trbovljah Danica Hren: “Starejši imajo radi otroke. Srečanje z njimi jim vedno pomeni veliko. Stanovalci, ki imajo težavo z demenco, vidijo v vrtčevkih otrokih svoje otroke, ko so ti bili majhni in pri tem obudijo kakšen spomin ter narišejo nasmehe na obraze naših stanovalcev, ki obiske vedno z nestrpnostjo pričakujejo.”
Dobre volje ni ustavila niti korona
Danica Hren, direktorica Doma upokojencev F. Salamona v Trbovljah
Leta 2020 so starejši po domovih za upokojence bili zaprti, odmaknjeni od sveta. Zaradi izolacije, ki je bila takrat nujna za preprečitev koronavirusa med najbolj ranljivo skupino, je prišlo do novih ovir v projektu. Ampak to akcije ni ustavilo, ravno nasprotno. Rodilo se je sodelovanje z drugimi enotami vrtca, zavodi, društvi, šolami, družinami in posamezniki. S pomočjo lokalnih organizacij so izdelali prisrčen video za starostnike in širšo populacijo, na katerem so ob umetninah najmlajših posneli tudi dobre želje in misli.
Vsako leto razdelijo več risbic
Vsako leto se je tako projekt nadgradil, vključili so vse več organizacij, posameznikov in tistih, ki dobre misli še kako potrebujejo. “Idejo smo poizkušali čimbolj razširiti in približati ljudem, da vsak prejme vsaj eno risbico in lepo misel ter, da skupaj preženemo žalost in samoto, ter tako drug drugemu pokažemo da nam je mar,” pove mati projekta in doda, da so lani zbrali preko 700 risbic, ki so nastale izpod rok malih umetnikov trboveljskih in zasavskih vrtcev, osnovnih šol, OŠ Slavka Gruma Zagorje ter izpod rok družin in posameznikov.
Dogodek tokrat v drugi polovici decembra
Letos okrog božiča bo skupina vrtčevskih otrok v spremstvu dobrega moža že tradicionalno obiskala DUFS Trbovlje in za starejše občane pripravila prav posebno točko, ki pa naj zaenkrat ostane presenečenje. Prav tako se bodo tudi letos predale risbice VDC Zasavje, Rdečemu križu Trbovlje, CSD Zasavje in posameznikom, v želji, da se v družbi širi sodelovanje in povezovanje.
Trenutno imajo na zalogi več programov. Program prešito, kjer uporabljajo stari jeans, iz njega pa naredijo torbe, drobižnice, toaletne torbice in obeske za ključe. Druge vrste so izdelki iz umetnega usnja. V Zagorju nastajajo simpatične denarnice za drobiž, toaletne torbice ter copati. Teh preko leta izdelajo največ.
VDC Zasavje ima svojo spletno trgovino, naročila pa sprejemajo tudi po telefonu ali preko elektronske pošte. Izdelke zasavskih izdelovalcev so trenutno na voljo v TIC Litija in MAVI shoes v Trbovljah.
Na vprašanje, kako je izvedel, da je letošnji prejemnik Ježkove nagrade hudomušno odgovori: “Z mojim poštarjem se vedno šaliva. Prinesel mi je pismo od RTV-ja in ga v hecu vprašam, zakaj mi to nosiš? Račun za plačevanje RTV naročnine imam voden preko trajnika in imam vse plačano.” V kuverti pa se je skrivalo pismo, ki je Vladu sporočalo, da je prav on letošnji nagrajenec. “Ampak poštarju pa nisem povedal,” se iz srca nasmeji Vlado in opiše občutke, ki so ga v tistem trenutku preplavili. “Najprej je bilo veliko presenečenje, ampak mi godi. Lepo je prejeti takšno nagrado. Najbolj sem ponosen na to, da sem v tako dobri druščini prejšnjih nagrajencev.”
Prva asociacija, ki ljudem pade na pamet ob izgovorjavi imena Vlado Poredoš je skupina Orlek. Skupina je bila leta 1989 ustanovljena v Zagorju. Ime nosi po hribu na obrobju Zagorja, nedaleč stran Trbovelj. Bliža se 35-letnica delovanja Orlekov. Idejni vodja, naš sogovornik, o načrtih ob jubileju: “Leta 2024 imamo 35-letnico, in v ta namen že pripravljamo album z gosti.”
“Smo edini VDC v Sloveniji, ki je s septembrom že začel izvajati storitve socialnega vključevanja po pravilniku, ki velja od aprila. Tako je 28 naših uporabnikov, ki so pódali vloge dobilo vrednotnice za podporne storitve v popoldanskem času in v času vikenda. Poleg tega imajo tudi možnost samostojnega bivanja. Sami ali v paru lahko najamejo stanovanje in potem dobijo tudi primerno število storitev,” izvemo od direktorice Špele Režun.
Za tiste, ki bivajo v domu so predvidene podporne storitve, kot so prevozi, urejanje birokracije, sledljivost, kuhanje, spoznavanje širše socialne sredine.
tekmovalcev, 119 trenerjev, in več kot 100 prostovoljcev iz cele Slovenije in zamejstva. Igre so potekale v Celju in Zasavju.
To je Jože Prah, zaposlen v Zavodu za gozdove Slovenije, kot gozdar, poleg tega pa je tudi turistični delavec, ekolog, prostovoljec … . Prve prostovoljske dni je začel, leta 1974 v Planinskem društvu Lisca Sevnica in se s tem vključil v Planinsko zvezo Slovenije, kjer je danes član UO in predsednik Meddruštvenega odbora planinskih društev Zasavja in Posavja. Ponosen je na to, da je eden od ustanoviteljev Turističnega društva Ostrovrharji Svibno. Turistični zvezi Slovenije se je z veliko zagnanostjo pridružil leta 2002. Kot predsednik vodi Komisijo za Evropske pešpoti v Sloveniji in je soavtor več razvojnih usmeritev na širšem slovenskem območju in ustanovni član Društva za razvoj slovenskega podeželja, kjer projekti, kot so Pametne vasi, Les je lep, Posavske poti prijetnih doživetij, Pohodniški festival in drugi načrtno posegajo v razvoj okolja. 
Kot prostovoljec in pobudnik različnih prireditev, kot so npr. Oglarski dnevi, Splavarjenje na Savi, Pohod po poti oglarjev, Teden gozdov, Klepet na naj poti, Evropski teden gozdov, se trudi, da so prireditve uspešne. Društvo oglarjev Slovenije in Društvo lastnikov gozdov Sopota – Laško sta ga izbrali za predsednika. Rad pohvali odlično sodelovanje med Zavodom za gozdove Slovenije in KTRC Radeče ter Društvom za trajnostni razvoj in osebnostno rast – institut treelogy. Jože Prah je tudi ustanovni član Slovenskega ekološkega gibanja in mentor v študijskih krožkih, ki delujejo pod okriljem Andragoškega centra Slovenije, Zavoda za gozdove Slovenije in KTRC Radeče. V okviru projekta Moja dežela – lepa in gostoljubna je pobudnik tekmovanja in ocenjevanja za Naj tematske poti v Sloveniji ter član ocenjevalnih komisij mladinskih projektov TZS. Za raznovrstno, uspešno in prizadevno prostovoljsko delo je prejel nešteto posebnih priznanj na vseh nivojih. Tokrat smo z njim obiskali Prometeja in govorili o turizmu, predvsem v Zasavju.
Za vas bi se lahko reklo marsikaj: ste gozdar, pohodnik, naravoslovec, turistični delavec … Kaj od tega ste največ ali pa se vse skupaj močno prepleta?
Tudi zagorski župan Matjaž Švagan se je podal med šolarje, katerih je v vsej občini Zagorje ob Savi skupno slabih 1600, obiskal pa se je 54 najmlajših učencev (izmed vseh 153 prvošolcev v občini), in sicer v Osnovni šoli Toneta Okrogarja – tam je z novim šolskim letom še dodatno veselo, saj so se otroci in zaposleni razveselili prenovljene telovadnice.
Glede na to, da je v Zasavju precej novega, so se v TD Ruardi odločili, da izdajo razglednice z bolj aktualno vsebino. Društvo deluje predvsem v Zagorju, zato sta dve razglednici zagorski. Prva predstavlja kolaž slik Zagorje iz zraka, spomenik Ladku Korošcu ter japonske češnje v cvetu. Druga Čemšeniško planino iz zraka, tretja razglednica je zasavska: Prometej , Rudarski muzej v Kisovcu in Vila de Seppi v Hrastniku. Na četrto se je prikradel jamski škrat Perkmandelc.
Špela Režun
Samanta in Igor