Novice
Prejšnji teden je v Ljubljani na Gospodarskem razstavišču potekal 32. sejem Alpe Adria, kjer so obiskovalci lahko našli marsikatero zanimivo idejo za aktivni oddih, izlet, kolesarjenje, pohodništvo … Na sejmu za zeleni, aktivni turizem ter kamping in karavaning so se predstavila turistična društva iz vse Slovenije s poudarkom na zelenem turizmu, tematskih poteh in gastronomiji, gostovala pa so tudi društva iz tujine.
Med 150 člani TZ Slovenije so se na sejmu dostojno predstavili tudi predstavniki Zasavja.
Že osem let je na sejmu prisotno trboveljsko Turistično društvo, ki ga vodi nadvse navdihujoča Joži Kukovič. Trbovlje je uspešno predstavljeno z obiljem promocijskega materiala, spominki in seveda zasavsko jetrnico domačega proizvajalca.
»Vedno se trudim, da obiskovalci ob naši stojnici tudi zastanejo in prisluhnejo. Skušam jim približati ne samo Trbovelj, temveč celotno Zasavje. Veseli me, da se že vidijo začetki povezovanja celotnega Zasavja, kar je tudi prav, saj treba predstaviti Zasavje kot celoto, kajti skupaj smo močnejši, « je prepričana Joži.
TD Ruardi Zagorje, deluje na področju ohranjanja rudarske tradicije, organizira izlete, pohode, kolesarjenje, panoramsko razgledanje s helikopterjem in ponuja tečaj nordijske hoje. Tokrat so za obiskovalce stojnice pripravili tudi igro Metanje kulma u hunt, ki je bila prava atrakcija in je izzvala veliko smeha in navijanja.
Zasavci so predstavili tudi 30 kilometrov dolgo tematsko pot SREČNO, “ki povezuje pomnike rudarjenja od Laškega do Zagorja. Predvidevamo, da bomo do konca maja pot opremili tudi z informacijskimi tablami: vstopno na začetku poti v Laškem, izstopno na koncu v Zagorju in še tri vmesne,« je povedal Franci Brinovec, predsednik RMED Zagorje.
V sosednji dvorani se je predstavila tudi Občina Trbovlje z neizogibnim Prometejem, 4. dritlom, Zasavskim muzejem, ki praznuje letos 70 let in številnimi drugimi, ki uspešno promovirajo Trbovlje doma in po svetu.
Zasavske stojnice so bile odlično obiskane na zadovoljstvo vseh sodelujočih. V mislih pa že potekajo priprave za naslednje leto, za skupno predstavitev, katere so bodo udeležili tudi tisti, ki do sedaj še niso utegnili.
Enes Rakovič, direktor proizvodnje.
kilometre, spomnim pa se svojih prijateljev in sorodnikov, ki so bili od šole oddaljeni tudi osem ali več kilometrov, pa so prav tako pešačili,« razlaga Lavračeva. Idejo je predstavila dijakom, udeležba je bila prostovoljna, a kljub temu se je danes zjutraj v šolo peš odpravilo precej dijakov.
280.000 evrov. Skupaj obsega 750 kvadratnih metrov površin v dveh etažah. V pritlični etaži je glavnina prostorov za izvajanje urgentne dejavnosti: internistične ambulante, kirurške ambulante, mavčarna, prostori za male operacijske posege, prostor za reanimacijo, prostor za opazovanje bolnikov s štirimi do petimi posteljami, prostor za izolacijo bolnikov ter vsi drugi spremljajoči prostori, ki so nujno potrebni za izvajanje dejavnosti. V kletni etaži pa so prostori za specialistične ambulante in za osebje, ki bo delalo na področju urgence.
domačem kraju njihova socialna mreža nemoteno deluje tudi po sprejemu v Dom'. Domačinov je 75 odstotkov, še dodatnih 10 odstotkov je bilo nekoč Hrastničanov ali pa tukaj živijo njihovi svojci.
Po osnovnošolskem izobraževanju v domači vasi Turje in na Dolu pri Hrastniku se je vpisal na celjsko klasično gimnazijo. Druga svetovna vojna mu je spremenila življenje: decembra 1941 so Nemci aretirali njegovega očeta (sodelavca OF od ustanovitve) ter ga aprila 1942 ustrelili kot enega prvih talcev iz hrastniškega dela Zasavja. Zaradi okupacije se je prekinilo njegovo šolanje na gimnaziji (nadaljeval ga je na nemški šoli). Po vojni se je zaposlil v rudniku Hrastnik kot rudar (1952-1953) in se odpravil v Beograd, kjer je končal višjo politično šolo »Đuro Đaković« (1954). Leta 1964 je diplomiral na Visoki šoli za politične vede v Ljubljani.
Opravljal je funkcijo republiškega sekretarja za notranje zadeve (1972-1978). Bil je tudi sekretar in predsednik komiteja Mestne konference ZKS Ljubljana (1978-82). Leta 1982 je postal predsednik Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije. Od 1986 do upokojitve 1990 je bil član predsedstva in med 1988-89 tudi predsednik Zveze sindikatov Jugoslavije. Umrl je v 86. letu starosti.
