Anketa
Odgovore sta po Trbovljah zbirala Anuša Nučič Ledinek in Tim Pintarič.
Eni imajo namesto klime ventilatorje, privoščijo si kakšen sladoled in kaj še?
@zon.si_zasavskenovice Kako Trboveljčani “prenašajo” vročino❓️ #novice #zon #trbovlje
Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije več kot polovica zaposlenih v Sloveniji dela zunaj občine svojega prebivališča. Največ dnevnih delovnih migrantov se vozi v Ljubljano, ki predstavlja največje zaposlitveno središče v državi.
Tudi Zasavje spada med regije z izrazito dnevno mobilnostjo. Zaradi dobre prometne povezave z osrednjo Slovenijo se številni prebivalci vsakodnevno vozijo na delo ali v šolo zunaj regije, hkrati pa številni prihajajo na delo tudi v zasavska podjetja.
Nina iz Hrastnika se vozi v službo v Domžale. Na dan porabi 2,5 ure. Odštela je 25 dni dopusta in izračunala, da je v enem letu preživela 590 ur na cesti. Samo na poti v službo in nazaj. Ko je ure pretvorila v dneve, je enako dni kot je na dopustu, tudi na poti iz ali v službo – 25 dni.
Čeprav gospodarstvo v Zasavju ostaja pomemben del slovenskega industrijskega prostora, se to za zdaj še ne odraža pri plačah zaposlenih. Statistični podatki kažejo, da so povprečne plače v regiji še vedno opazno nižje od slovenskega povprečja.
Po zadnjih regionalnih podatkih Statističnega urada Republike Slovenije znaša povprečna mesečna bruto plača v Zasavski statistični regiji 2.193,72 evra. Povprečna neto plača pa 1.412,12 evra. Slovensko povprečje je občutno višje – bruto plača znaša 2.394,92 evra, neto pa 1.526,02 evra. To pomeni, da zaposleni v Zasavju v povprečju prejme približno 114 evrov manj neto plače na mesec. Ali drugače povedano je regija pri plačah približno 7,5 odstotka pod slovenskim povprečjem.
Podatki AJPES za leto 2025 kažejo, da so gospodarske družbe v Zasavju ustvarile skoraj 1,4 milijarde evrov prihodkov, kar je pet odstotkov več kot leto prej. Ustvarile so tudi 70 milijonov evrov neto čistega dobička, ki se je v primerjavi z letom 2024 povečal za 11 odstotkov.
Na ZON.si smo v zadnjih mesecih poročali o povečanem številu obiskov na Urgentnem centru Trbovlje zaradi vročinskega vala, o investicijah v zdravstvene domove, pa tudi o zapletih in odstopih direktorjev. Tokrat želimo besedo prepustiti tudi vam.
Dvignilo se je veliko prahu, ko smo objavili, da naj bi urgentni center v Trbovljah, zaradi stiske s kadri in nesporazuma z Zdravstvenim domom Trbovlje zaprli. Od takrat se je zamenjala vlada, Zasavci so sedli na številne sestanke, zaključka pa nobenega. Urgenca normalno obratuje, sporazume ni dosežen in le vprašanje je časa, kdaj bo nastal nov “bum”.
Po podatkih Nacionalni inštitut za javno zdravje prebivalstvo Slovenije postaja vse starejše, potrebe po zdravstvenih storitvah pa se povečujejo. Hkrati se številne zdravstvene ustanove po državi srečujejo s pomanjkanjem zdravnikov in drugega zdravstvenega kadra. Tudi zato so vprašanja dostopnosti zdravstvenih storitev med najpogostejšimi temami javnih razprav.
Javni prevoz v Zasavju najpogosteje uporabljajo dijaki in študenti. Po podatkih, ki smo jih na ZON.si objavili leta 2022, je subvencionirani javni prevoz iz občin Hrastnik, Trbovlje, Zagorje in Litija takrat uporabljalo skoraj 2000 dijakov in študentov ter več kot 600 upokojencev, veteranov in invalidov. Številka je v letih od takrat še narasla. Kljub temu večina delovno aktivnih prebivalcev za vsakodnevne poti še vedno uporablja osebni avtomobil.
Zasavci imajo na voljo avtobusne in železniške povezave, vendar so razlike v času potovanja precejšnje. Kot smo zapisali na ZON.si, lahko vožnja z avtobusom iz Hrastnika do Ljubljane traja tudi skoraj tri ure, medtem ko vlak enako razdaljo prevozi v približno 50 minutah. Prav hitrost potovanja je eden glavnih razlogov, da številni dnevni migranti izberejo vlak namesto avtobusa.
Leta 2025 so Slovenske železnice po številnih odzivih potnikov v Zasavju vrnile del prej ukinjenih vlakov na relaciji Litija–Ljubljana. Razlog za spremembe so bile predvsem prevelike gneče na posameznih vlakih in potrebe dnevnih migrantov. Vir: ZON.si, Vozni redi bodo v nedeljo spremenjeni, dodajajo nov vlak.
Vlak ali avtobus? Bistvene razlike predvsem v času potovanja
Spletno nakupovanje postaja vse bolj priljubljeno tudi v Sloveniji. Po podatkih Statističnega urada RS je v zadnjih letih delež prebivalcev, ki nakupujejo prek spleta, dosegel najvišje ravni doslej. Medtem pa se številni za večje nakupe še vedno odpravijo v večja regionalna središča. Razlogi so pogosto širša ponudba, nižje cene in večja izbira izdelkov.
Tudi Zasavci niso izjema. Zaradi bližine Ljubljane in dobre prometne povezave številni prebivalci regije del nakupov opravijo zunaj domačega kraja. Seveda pa lokalni trgovci poudarjajo pomen podpore domačemu gospodarstvu in storitvam.
Vir: SURS, Statistične regije Slovenije
V Zasavju se vsako leto zvrsti več sto kulturnih, športnih, turističnih in družabnih dogodkov. Med najbolj obiskanimi so tradicionalne občinske prireditve, koncerti, športna tekmovanja in festivali, ki privabljajo obiskovalce iz celotne regije.
Organizatorji dogodkov pogosto ugotavljajo, da obiskovalce najbolj pritegne kombinacija dobre vsebine, prijetnega druženja in brezplačnega ali cenovno dostopnega programa. Prav zato številni dogodki vključujejo glasbo, kulinariko in aktivnosti za vse generacije.
Bi zapustili Zasavje, če bi imeli priložnost? To vprašanje si postavlja vse več ljudi, še posebej mladi. Sodelujte v anketi in povejte svoje iskreno mnenje.
Če sploh in za koliko so se v Zasavju v zadnjem letu dvignile bruto plače, smo v začetku tedna pogledali na spletno stran Statističnega urada RS (SURS).
Razlika med višino izplačane povprečne bruto plače med januarjem 2025 in 2026 znaša 138 evrov. Najnižja je bila v Zagorju, kjer je bilo letos izplačilo višje za dobrih 35 evrov, najvišja pa v Litiji, kjer je razlika znašala 160 evrov. Nekje bi se torej moralo poznati. Pa se ob vseh teh dražitvah res?
Povprečna mesečna bruto plača je lani v Zasavju znašala dobrih 2.300 evrov in se je od leta 2023 povišala za malenkost več kot 270 evrov. Najvišjo so prejemali v Trbovljah. Glede na podatke iz Statističnega urada RS (SURS) v povprečju kar 2.523,27 evrov na mesec.
| Občina delovnega mesta | Povprečna mesečna bruto plača v letu 2025 (evro) |
| Hrastnik | 2.337,93 |
| Trbovlje | 2.523,27 |
| Zagorje | 2.284,76 |
| Litija | 2.161,57 |
Vir: SURS
Lani je na območju celotne Slovenije povprečna bruto plača znašala 2.536,03 evrov na mesec. Kar pomeni za dobrih 280 evrov na mesec več kot leta 2023. Čeprav so zaposleni v Trbovljah najbližje tej številki, v nobeni od zasavskih občin plače ne dosegajo slovenskega povprečja. Od leta 2023 – torej v zadnjih dveh letih se je mesečno plačilo za opravljeno delo v Hrastniku in Zagorju zvišalo za okoli 40 evrov bruto, v Trbovljah za 135. Najvišji dvig so občutili zaposleni v Litiji, kjer se je v dveh letih povprečna mesečna bruto plačila dvignila skoraj za 160 evrov, a so bili lani z višino povprečnih plač še vedno na zadnjem mestu v Zasavju.
Pa poglejmo še zadnje leto. Medtem ko iz vseh koncev prihajajo vesti o novih podražitvah goriv, živil in drugih izdelkov, se dvigujejo tudi plače. Pa se te dvigujejo dovolj? V Sloveniji v povprečju 140 evrov, v Zasavju le dva evra manj.
| Povprečna mesečna bruto plača (evro) | Januar 2025 | Januar 2026 | Razlika |
| Hrastnik | 2.339,39 | 2.383,64 | + 44,25 |
| Trbovlje | 2.474,54 | 2.609,33 | + 134,79 |
| Zagorje | 2.336,12 | 2.371,43 | + 35,31 |
| Litija | 2.094,96 | 2.252,33 | + 157,73 |
Vir: SURS
Pogledali smo si tudi bruto plače letošnjega prvega meseca. Na SURS so zadnji objavljeni podatki o letošnjih plačah iz meseca januarja. Če te primerjamo z lanskim, so bili največjega dviga deležni zaposleni v občinah Trbovlje in Litija. Razlika med lansko in letošnjo januarsko plačo je tudi v Zagorju in Hrastniku v prid zaposlenih, a ne tako izrazita.
In če za hip pogledamo še v sosednje občine. Letos januarja so na primer zaposleni v Šmartnem pri Litiji v povprečju prejeli 2.160 evrov plače, v Radečah 2.334, Laškem 2.214, v Celju 2.558 in v Ljubljani 2.978 evrov bruto.
Bančna okenca izginjajo, gesla se kopičijo – je to napredek?
Kot odloča Odlok o razpisu volitev v državni zbor, so se opravila za izvedbo volitev začela sredi januarja. Tisto kar nas najbolj zanima, bo znano čez dobra dva tedna. Torej, kdo bodo zasavski kandidati za poslance, bomo izvedeli najkasneje 19. februarja, saj je takrat rok za vložitev kandidatur.
Financirano s strani Evropske unije. Izražena stališča in mnenja so zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ni nujno, da odražajo stališča in mnenja Evropske unije ali Evropske izvajalske agencije za izobraževanje in kulturo (EACEA). Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti EACEA.
Ob postopnem zaprtju poslovalnic bank v Zasavju od odločevalcev dobivamo enake odgovore. Razlogi so vse večja uporaba spletnega bančništva. Zaposleni v poslovalnici zato nimajo več toliko dela kot prej. Kaj pa vsi tisti, ki niso vešči uporabe spletnih orodij ali te možnosti sploh nimajo?
Za nekatere je digitalizacija olajšanje, za druge pa nova ovira – ali celo zapora do osnovnih storitev. Zdi se, da gremo vse hitreje naprej, včasih brez vprašanja, ali gredo z nami res vsi. Je digitalizacija napredek, ki koristi večini, ali pot, ki del ljudi pušča ob strani?
Zanima nas vaše mnenje.
