Zmeniti se je treba, kaj bo paradni konj zasavskega turizma

Tokrat je naš sogovornik mož, zaljubljen v gozdove, naravo in zdravo življenje. Z njim smo se družili v kratki pavzi, ki jo je imel med dvema zadolžitvama.

To je Jože Prah, zaposlen v Zavodu za gozdove Slovenije, kot gozdar, poleg tega pa je tudi turistični delavec, ekolog, prostovoljec … . Prve prostovoljske dni je začel, leta 1974 v Planinskem društvu Lisca Sevnica in se s tem vključil v Planinsko zvezo Slovenije, kjer je danes član UO in predsednik Meddruštvenega odbora planinskih društev Zasavja in Posavja. Ponosen je na to, da je eden od ustanoviteljev Turističnega društva Ostrovrharji Svibno. Turistični zvezi Slovenije se je z veliko zagnanostjo pridružil leta 2002. Kot predsednik vodi Komisijo za Evropske pešpoti v Sloveniji in je soavtor več razvojnih usmeritev na širšem slovenskem območju in ustanovni član Društva za razvoj slovenskega podeželja, kjer projekti, kot so Pametne vasi, Les je lep, Posavske poti prijetnih doživetij, Pohodniški festival in drugi načrtno posegajo v razvoj okolja.

Kot prostovoljec in pobudnik različnih prireditev, kot so npr. Oglarski dnevi, Splavarjenje na Savi, Pohod po poti oglarjev, Teden gozdov, Klepet na naj poti, Evropski teden gozdov, se trudi, da so prireditve uspešne. Društvo oglarjev Slovenije in Društvo lastnikov gozdov Sopota – Laško sta ga izbrali za predsednika. Rad pohvali odlično sodelovanje med Zavodom za gozdove Slovenije in KTRC Radeče ter Društvom za trajnostni razvoj in osebnostno rast – institut treelogy. Jože Prah je tudi ustanovni član Slovenskega ekološkega gibanja in mentor v študijskih krožkih, ki delujejo pod okriljem Andragoškega centra Slovenije, Zavoda za gozdove Slovenije in KTRC Radeče. V okviru projekta Moja dežela – lepa in gostoljubna je pobudnik tekmovanja in ocenjevanja za Naj tematske poti v Sloveniji ter član ocenjevalnih komisij mladinskih projektov TZS. Za raznovrstno, uspešno in prizadevno prostovoljsko delo je prejel nešteto posebnih priznanj na vseh nivojih. Tokrat smo z njim obiskali Prometeja in govorili o turizmu, predvsem v Zasavju.

Za vas bi se lahko reklo marsikaj: ste gozdar, pohodnik, naravoslovec, turistični delavec … Kaj od tega ste največ ali pa se vse skupaj močno prepleta?

Vse se prepleta, in imam srečo, da počnem stvari, ki jih imam rad. Celo služba in dopust se med seboj prepletata.

Lansko leto ste prejeli visoko priznanje za prostovoljno udejstvovanje na področju turizma in podeželja. Kako vam uspeva, da ste uspešni?

Predvsem moraš imeti rad to, kar počneš. Zase lahko rečem, da se gibljem med čudovitimi ljudmi, iskrenimi,  brez fige v žepu, v srčnosti in medsebojnem spoštovanju.

Turizem je gospodarska panoga v razvoju, v Zasavju pa še vedno v povojih. Turistična zveza Slovenije skuša povezati turistična društva Zasavja in Posavja v Regijsko turistično zvezo. Zakaj?

V slovenski turistični zvezi je vključenih preko 400 društev. Polovica njih je povezana v regijske turistične zveze. Ta društva so aktivnejša, saj jim regijske zveze nudijo razna izobraževanja, strokovno pomoč in promocijo njihovih prireditev ter turistične ponudbe krajev in občin, od koder društva prihajajo. Društva bi tako lahko promovirala prireditve in turistično ponudbo svoje občine na skupni spletni strani regije. Izdelali bi predstavitvene in promocijske filme, kjer bi promovirali turistično ponudbo širše regije. Izdelali skupne koledarje. Prireditve društev in turistično ponudbo občin bi promovirali na sejmih po Sloveniji. Največji med njimi je sejem Alpe Adria v Ljubljani. Že obstoječe tradicionalne prireditve v posameznih občinah regije bi nadgradili s skupnimi predstavitvami.

Velik poudarek bi dali tudi izobraževanju. Želimo, da društva kvalitetno predstavljajo turistično ponudbo tako na sejmih kot ostali javnosti. Zavzeli bi se tudi za izvedbo okolju prijaznih prireditev. 

Zasavje ima bogato kulturno in drugo dediščino: kulturne ustvarjalce, knapovsko in industrijsko zapuščino, najstarejšo slikarsko kolonijo v srednji Evropi, specifično kulinariko, pešpoti, jahanje, ribolov, kajakaštvo kolesarske steze … V zadnjih letih ponudbo bogatijo še Prometej, Rudnik Sitarjevec v Litiji, Muzej rudarstva v Kisovcu, učne poti, prireditve vezane za rudarsko tradicijo, kulinariko. Nekaj se premika, še vedno pa skoraj nimamo prenočišč in spremljevalne ponudbe. Vaš komentar?

Moje mnenje je, da je kapacitet s prenočišči dovolj, saj so blizu Ljubljana, Laško, Rimske Toplice, Sevnica, planinske koče … Nimamo pa kakovostnih poslovnih povezav in izoblikovanih odličnih produktov, ki bi bili vezani na enkratnost Save in Zasavja, ki bi se dopolnjevali ter nadgrajevali. Turista prav nič ne zanimajo ne občinske meje ne meje destinacij ali KS. Ne pozabimo: TURIZEM SMO LJUDJE!

Kje vidite zasavski turizem čez nekaj let?

Zasavski turizem, ja! Se pa najprej velja dogovoriti, kaj bo paradni konj Zasavja, kot je kurent na Ptuju, ali oglje v Oglarski deželi … Mogoče največji dimnik v Evropi itd … Nikar ne sanjajmo, da je lahko turizem glavna panoga Zasavja, je le za zraven, kot rečejo kmetje. Skratka, turizem naj bo panoga, ki jo bomo spremenili v odličnost.

SORODNI ČLANKI:

Ustanovili bodo krovno turistično zvezo za Zasavje in Posavje