Na državnem prvenstvu je mlajši kadet iz litijskega kluba stopil na oder za zmagovalce. Osvojil je bronasto medaljo.
Judo klub Litija je na Državnem prvenstvu v Lendavi zastopal mladi judoist Jonaš Rua Kvapil. V močni konkurenci tekmovalcev je v kategoriji mlajših kadetov U16 do 50kg osvojil 3. mesto. Rua se je odlično boril tako v osmini finala, kot tudi v četrt finalu, kjer je
premagal nasprotnika iz Ljubljane in Celja. V polfinalu se je pomeri proti Blagoviću, kjer je izgubil. V repasažu je ponovno zablestel in z zmago nad judoistom iz Olimpije zasluženo osvojil bron in ponosno stopil na 3. stopničko državnega prvenstva. S tem je tudi podaljšal svojo kategorizacijo na Olimpijskem komiteju Slovenije.
Judo klub Litija uspešen na velikem mednarodnem turnirju v Bežigradu
Mladi raziskovalci iz STPŠ Trbovlje, Gimnazije Ledina, Osnovne šole Šmartno, GESŠ Trbovlje so govorili o različnih temah: od kemijskih bitij, ustvarjenih z umetno inteligenco, poskusov v naravoslovju s kemijskega področja in osnovnošolsko nalogo na temo delovanja letal. Letošnje srečanje so v sodelovanju izpeljali GESŠ Trbovlje ter Občine Zagorje, Hrastnik in Trbovlje.
Prva polnilnica se že 12 let nahaja pri zgradbi Občine Zagorje. Postavitev je bila financirana s strani evropskega projekta, polnilna enota pa podarjena. Svoje električno ali hibridno vozilo lahko brezplačno napolnijo vsi, ki se bodo držali časovne omejitve modre cone. Stroške porabe elektrike plača Elektro Ljubljana. Malce drugače velja za polnilnici pri železniški postaji, kjer mesečne stroške, ki znašajo približno 40 evrov, plača kar Občina. Tudi pri omenjenih se morajo uporabniki držati pravil modre cone parkiranja, kar pomeni, da lahko svoje vozilo na mestu pustijo maksimalno 2 uri. Postavitev so delno sofinancirali iz evropskega projekta, Občina je dodala manjši delež, ki je znašal dobrih 3000 evrov.
Dve polnilni mesti pri zdravstvenem domu Zagorje sta del osrednje komunikacijske postaje, katere namen je prebivalcem Zagorje približati storitve pametnega mesta. Postaja spremlja dejavnike za boljše upravljanje javnih storitev in ponuja tudi različne uporabne informacije. “Gre za testiranje uporabe sistema na pametni luči, ki bi lahko bila rešitev za pametna mesta,” je pojasnil Matej Drobež iz Občine Zagorje in razložil, da je pametno mesto urbani center, ki tehnologijo izkorišča za zagotavljanje boljše kakovosti življenja prebivalcev, za lažje načrtovanje upravljanja s cestami, vodami in prometom ter izboljšuje trajnostno delovanje. S pomočjo sistema naj bi bilo načrtovanje in upravljanje virov, kot so javna razsvetljava, parkirna mesta, komunalne storitve, mnogo boljše. Za najem komunikacijske postaje Občina plačuje dobrih 500 evrov na mesec in stroške porabe električne energije, ki znašajo okvirno 100 evrov.
Uspeh kariere je dosegla Tija Bantan, ki je med starejšimi kadetinjami do 55kg, premagala tekmovalke iz Avstrije, Nemčije in Madžarske, v polfinalu pa je morala priznati premoč Italijanki, kar je zadostovalo za tretje mesto.
Pravi, da v življenju nima vsega, kar bi si želela, ima pa vse, kar potrebuje. Za to je zaslužna tudi njena mati, ki se je v preteklosti marsičemu odpovedala, da bi le ona imela, kar potrebuje. Malce sramežljivo je pripomnila, da zna dajati, prejemati pa ne tako dobro. “Pri sebi opažam, da mi je v veselje, ko koga razveselim, to mi napolni dušo,” je zatrdila dobrodelnica, ki rada podari praktične predmete, ki včasih na kakšnem rojstnem dnevu tudi koga nasmejijo. Razžalostijo pa jo tisti ljudje, ki so se pripravljeni na račun dobrodelnosti okoriščati. “To me tako razjezi. Takšni mečejo slabo luč na dobrodelnost. To dejanje lahko ogromno ljudi odvrne od doniranja,” je dodala. Ob tem pa še priznala, da so se našli ljudje, ki so jo kritizirali, češ, da se promovira in bo kandidirala za županjo. V smehu zatrdi, da niti slučajno nima želje postati županja in da ji dobrodelnost res napolni srce z veseljem.
Potem pa se je zgodila, zdaj že dobro znana, epidemija. Ob brskanju po telefonu se ji je utrnila ideja o obdarovanju otrok, ki so ostali zaprti v svojih domovih, brez družbe in dogodkov. “Poklicala sem okoliške kmete, če bi okrasili traktor, poklicali Dedka Mraza in po hišah razvozili darila. Takoj so bili za in smo šli v akcijo. Darila smo kupili kar sami, Dedka Mraza naložili v nakladalko in se popeljali po vaseh,” se spominja Sabina. Vse so naredili v skladu s pravili, nam zaupa. Se testirali, razkuževali in darila puščali kar na pragu. Presenečenim otrokom in njihovim staršem pa pomahali iz varne razdalje. Leto kasneje so obdarili čisto vse, zbrali so preko 400 daril za odrasle in 300 za otroke.
“Gre za ekipo izjemnih ljudi. Zdaj že vsak ve, kaj bo delal. Projekt je že tako prepoznan, da nam z veseljem prispevajo za pakete,” je poudarila koordinatorka, ki pravi, da nekaterih odzivov ne bodo nikoli pozabili: “Spomnim se presenečenega gospoda, ki nam je zaupal, da šteje že 60 let in še nikoli prej ni prejel darila za Dedka Mraza. In gospe, ki je že čez 90 pa nam obljubi, da bo počakala še tudi naš naslednji obisk drugo leto. Z nami se čisto vsakič slika”. 
Ko je bil objavljen razpis za naj prostovoljce, so Sabino kontaktirali različni znanci in jo prosili za podatke, da jo bodo lahko nominirali. “Sprva nisem hotela sprejeti kandidature, ker gre za več ljudi, ki smo sodelovali v projektu ob poplavah, ne samo zame,” je bila skromna prostovoljka. Na koncu se je le odločila, da bo sodelovala v imenu projekta. “Tudi na prireditev smo šli kot ekipa in zmago lepo proslavili,” je dodala.
“Najbolj ponosna sem bila, ko sem videla, da nam ljudje zaupajo. Njihovi odzivi pa fenomenalni. Ko sem v skupino napisala, da kaj potrebujemo, je bilo že dve uri kasneje to v skladišču in res lepo ohranjeno in delujoče,” je pohvalila vse, ki so se odzvali. Da so bili včasih res utrujeni in neprespani, jim ni vzelo veselja po nadaljevanju z organizacijo pomoči. “Pri tako velikih zadevah je res poudarek na dobri ekipi. En človek ne bi mogel zadeve tako speljati. Z ekipo smo ostali v tesnih stikih in mislim, da to ni zadnja naša akcija,” je malce skrivnostno zaključila.
Učenci debatnega kluba OŠ Tončke Čeč so se v teh dneh razveselili pisem, ki so jih prejeli od sovrstnikov z Izlak. Učenci so na pisma, ki so bila napisana z roko, nemudoma začeli odgovarjati, saj so jim mladi knjižničarji z Izlak postavili kar nekaj besednih izzivov: katere besede so najbolj sladke, kisle, grenke, najlepše, najsvetlejše, najbolj vesele, najbolj jezne besede ter tudi besede, ki najlepše zvenijo, katerih se najbolj razveselim, katerih se najbolj razveselijo moji starši. V obeh šolah nadaljujejo s projektom Radi pišemo z roko 2024. Dogovorili so se, da se srečajo in spoznajo »v živo«. V ponedeljek so se tako učenci OŠ Ivana Kavčiča Izlake podali kar na dva avtobusa, da so prispeli v Trbovlje, na obisk k sovrstnikom – učencem OŠ Tončke Čeč, kjer so jih povabili v njihovo učilnico na prostem, kjer so jih sprejeli z zapestnicami prijateljstva. S prstnimi odtisi so družno ustvarili dve unikatni sliki na identičnih platnih, po eno za vsako šolo. Svojim gostom so popeljali po šoli in jim nato v Delavskem domu predstavili znamenitost in posebnosti Trbovelj.
V okviru zelenega tedna, katerega v šoli organizirajo prvič, se bodo zvrstile različne dejavnosti. Ozaveščali bodo o pomembnosti trajnostnega razvoja. Učenci bodo več časa preživeli zunaj in se skupaj lotili tudi projekta ureditve učilnice v naravi.