Še eno uspešno tekmovanje je za litijskimi judoisti. Tokrat so medalje prinesli iz Pokala Novega mesta.
Na uradnem tekmovanju Judo zveze Slovenija, ki se je odvijal v soboto, je bil izjemno uspešen za mlade judoiste Judo kluba Litija. Na tatami se je predstavilo nekaj najbolj nadarjenih judoistov, ki so s svojim izjemnim nastopom osvojili kolajne v kategorijah U12 mlajši dečki in deklice ter U14 starejši dečki in deklice.
Lina Pantar in Rok Cirar sta v kategoriji U12 mlajši dečki in deklice dosegla prvo mesto. Zlato medaljo si je, po borbi v kategoriji U14 starejše deklice, nadela tudi Evelin Groboljšek. V isti kategoriji je Nika Schmit osvojila prav tako odlično tretje mesto.
“Tekmovalci so pokazali izjemno tehnično znanje, srčnost in vztrajnost, kar se je odražalo v izjemnih rezultatih ter prispevalo k velikemu uspehu kluba. Čestitamo vsem judoistom Judo kluba Litija za njihovo predanost, trdo delo in izjemne dosežke. Prepričani smo, da jih čaka še mnogo takšnih in še boljših dosežkov v prihodnosti,” so sporočili iz Judo kluba Litija.
Naziv Prostovoljski projekt zasavske regije 2023, ki ga podeljuje Consulta NVO, pripada Maksimal festivalu. Žiga Rappl, ki je z ekipo različnih društev, zavodov, klubov in prostovoljcev organiziral dogodek, nam je zaupal, da bi na račun poplav del festivala skoraj odpovedali. Saj jim je voda, ki je prestopila bregove, dodobra poškodovala prostore Mladinskega centra, kjer so planirali izvedbo koncerta. Pa so se odločili, da ga ravno zaradi poplav izvedejo ter zbrana sredstva podelijo tistim, ki so zaradi avgustovskega besnenja reke Save utrpeli škodo. “Saj smo vedeli, da bo dobrodelna nota povezana s Savo, ker je Maks vedno govoril, da se Save ne sme jeziti,” se je spominjal Rappl, ki takrat še ni vedel, da bo prav reka sama poskrbela, da bo res v središču pozornosti. Septembra so tako izvedli košarkarski festival in koncert, dan varnega gorništva pa je potekal že v maju. Skupaj so zbrali dobrih 1000 evrov in jih donirali Območnemu združenju rdečega križa Litija, kjer so poskrbeli, da so sredstva dobili tisti občani, ki so bili najbolj prizadeti v avgustovskih poplavah.
“Sodelovala sem na obeh dosedanjih dogodkih, v strežbi in ekipi za pripravo okraskov in majic. Rada pomagam drugim. To me žene naprej, ker na mladih svet stoji. In to je dogodek, ki se dela za mlade, je v pomoč drugim in združi različne generacije. Mi stremimo k temu, da čim več doprinesemo k okolju in spodbujamo mlade k aktivnosti,” je razložila prostovoljka Nadja, ki je del ekipe Mladinskega centra Litija. Letos že načrtujejo vse tri sklope festivala v septembru.
Za zemljišče v velikosti 500 kvadratnih metrov in starejši stanovanjski objekt je izhodiščna cena 50.000 evrov, varščina pa 5000 evrov. Površina prostorov v objektu na naslovu Cesta 3. julija 14 obsega dobrih 200 kvadratnih metrov, le ta ni vpisan v kataster stavb in je potreben temeljite obnove. Na zemljišču so vgrajeni vodi za elektriko, vodo in komunikacijo ter možnost priključitve na javni fekalni vod in individualno ogrevanje.
Za stanovanje v 2. etaži (Cesta 3. julija 5), z bivalno površino dobrih 50 kvadratnih metrov, je izhodiščna cena 38.000 evrov. Stanovanju, ki je trenutno prazno, pripadajo še klet, shramba in garaža, s tem se skupna površina poveča na 100 kvadratnih metrov. Tudi tu je za sodelovanje potrebna varščina, in sicer 10 odstotkov izhodiščne cene.
Delavski dom Trbovlje je bil prizorišče zaključne konference projekta “Digi.komp”, ki je povezal partnerje iz Zasavja in Norveške na področju izobraževanja, kulture in umetnosti. Razvijali so nove načine poučevanja in učenja na področju digitalnih kompetenc in si izmenjali znanja in dobre prakse. “Glavni kazalniki za merjenje uspešnosti so bili doseči določeno število mentorjev, ki bodo znanje prenašali naprej in to smo dosegli,” je pojasnil Matej Uduč, ki vodi projekt pri vodilnem partnerju, Zasavski ljudski univerzi. V mesecu aprilu bo v domači regiji in tudi širše izvedel še zadnje delavnice. Kljub temu, pa zatrjuje, da to še ni zaključek zgodbe. “Znanje, ki smo ga spravili v celoto, uporabljamo naprej v drugih projektih. Delavski dom uporablja umetno inteligenco, ZLU izvaja nove delavnice na to temo, znanja uporabljamo v projektu za preprečevanje lažnih novic. Digi.komp ni bil sam sebi namen, ampak smo ga zasidrali kot del novega znanja,” je še dodal vodja projekta v zaključni fazi.
Z aprilskimi delavnicami o rokovanju z elektronskimi in zvočnimi knjigami, se bo od projekta poslovila tudi Knjižnica Toneta Seliškarja Trbovlje. “Uredili smo interaktivni zemljevid rovov Rudnika Trbovlje, digitalizirali več kot 20.000 starih fotografij, ki so nam jih prinašali obiskovalci in še dodatnih 14.000 iz fonda rudnika. Vse to je že na ogled,” je povedala direktorica knjižnice, Katra Hribar Frol, ki je zelo ponosna na zadnja dela prenove spletne strani, ki bo dostopna za vse. S tem bodo, po besedah direktorice, postali prva knjižnica v Sloveniji, ki bo za to prejela certifikat.
Polona Trebušak in Matej Uduč, foto: arhiv ZLU
Vilma Strniša