Na eni izmed trboveljskih srednih šol so v tem tednu predstavljali poklic prav posebnim gostom, ki so bili pridni, navdušeni in zvedavi.
“Pri majhnih otrocih je potrebno priljubiti poklice, ki jih primanjkuje”
Prav posebnega in prijetnega obiska so bili v tem tednu deležni v Gimnaziji in ekonomski srednji šoli Trbovlje. Obiskali so jih otroci iz vrtca Pikapolonica Trbovlje. Med skupnim časom so si ogledali šolo, v fizikalni učilnici pa so jim dijaki pripravili delavnice, povezane z naravoslovjem, predvsem s fiziko. Namen obiska je bil predstavitev poklica profesorice fizike, saj so različne poklice otroci obravnavali že v vrtcu v okviru učnega načrta. “Bili so zelo pridni, navdušeni in zvedavi. Vsako delavnico so si pogledali posebej, v njih pa jih je čakal eden od dijakov četrtih letnikov, ki imajo fiziko na maturi. Vsi smo bili mnenja, da bi takšen obisk morali večkrat ponoviti. Že pri tako majhnih otrocih je potrebno priljubiti poklice, ki jih primanjkuje. Prepričani smo, da se bo čez 9 let kateri izmed teh otrok vrnil na našo šolo kot dijak,” so sporočili iz GESŠ Trbovlje.
Na prvo dogodivščino z vlakom so se odpravili kar v Ljubljano na isti dan kot so v prestolnici potekali informativni dnevi. “Gremo na informativni dan, saj smo študentje,” so se pošalili upokojenci iz zasavskih občin. Kar 21 se jih je udeležilo izleta. “V Ljubljani sta nas pričakala lepo, sončno vreme in vodič Dušan Kramberger. Gospod je po rodu Trboveljčan, po poklicu pa arhitekt in konzervator, ki ukvarjal z varstvom kulturne dediščine, med drugim tudi z Ljubljanskim gradom. Najprej nas je popeljal po Miklošičevi ulici, obdano s secesijsko arhitekturo, vse do Prešernovega trga, po Wolfovi ulici do Kongresnega trga, po Gosposki ulici do Novega trga in Križank, po Križevniški ulici navzdol do Ljubljanice in na koncu še po preostalem delu stare Ljubljane. Vmes je povedal veliko zanimivosti o znamenitostih mesta, predvsem tistih, o katerih si ne moreš prebrati na spletu. Za piko na smo se povzpeli še na grad – nekateri peš, drugi pa z vzpenjačo. Tam smo spoznavali zgodovino gradu, poleg tega nam je bil omogočen tudi ogled vodnega kolesa,” so sporočili iz Zasavske ljudske univerze, ki ima od januarja pod okriljem tudi Univerzo za tretje življenjsko obdobje.
Aktivnosti Z vlakom po Sloveniji načrtujejo enkrat mesečno, naslednji izlet bo 21. marca v Celje.
“Pri svoji ustvarjalnosti je Gregor Bovhan zelo natančen in kreativen avtor glasbe in besedil, v svojem izražanju na področju metal glasbe prav nič ne zaostaja po izraznosti in kvaliteti s primerljivimi skupinami tega žanra po svetu. Grumovo priznanje Gregorju Bovhanu je tudi priznanje za kreativnost in sodelovanje mladine v kulturi zagorske doline. Njihova dejavnost je v občini tako s strani publike kot kulturne javnosti še kako opažena,” so v Zagorju zapisali ob podelitvi priznanja dr. Slavka Gruma, ki ga je prejel Gregor Bovhan. Gregor je vodja in glavni kitarist glasbene skupine Terminal Disaese. Jože Bovhan je le lučaj stran, v Hrastniku prejel “Priznanje 8. februar” za uspešno in predano delo na področju lutkarstva. Član Marionetnega gledališča Jurček je že več kot desetletje. Je tudi povezovalec, kulturnih prireditev, spominskih slovesnosti in koncertov.
Gregor Bovhan
Jože Bovhan
Na vprašanje, kakšno glasbo ustvarja, Gregor odvrne, da je to zelo težka varianta metal glasbe, groove thrash metal. Da je hitra, polna energije in za pravo zabavo. Pa odzivi Zasavcev? Pravi, da so njihovi “fani” prav super ljudje, odzivi pa so pozitivni. “Pri nas v Zagorju, ko imamo koncert, varnostnika tam stojita in pravita, da vesta, da ne bo problemov. Vsi z dolgimi lasmi, brade, usnjene jakne, vsi v črnem pa tako prijazni ljudje. Metal fani so vedno bili zelo srčni, mi gremo na vse koncerte in z istim razlogom – da poslušamo muziko, ki nam je všeč. Tu je bistvo uživati v muziki,” razloži Gregor, ki se zaveda stereotipom, ki se pritičejo metalcev. Tudi iz odra je že skočil, pa so ga prav lepo ujeli.
Ko so v Hrastniku znova ustanovili Društvo marionetno gledališče Jurček, je Jože z ženo obiskal njihove prve predstave. “Lutke so me vedno začarale,” razlaga in nadaljuje, da je sam pričel leta 2012, na povabilo predsednice društva. Njegova debitantska predstava je bila Žogica Nogica, letos pa nadaljujejo z novo, Knapi in Glažarji. “Mi igramo klasično lutko – marioneto – na klasičen način. Eden lutko vodi, drug ji posodi glas. In se morata uskladiti, da lutka počne tisto, kar glas pripoveduje,” o lutkah pove Jože, ki večkrat posodi glas moškim in otroškim lutkam, “mogoče tudi kakšnim živalskim. Pri nas tudi živali govorijo,” še doda. Gregorja očetova ljubezen do lutk ni presenetila. “Saj se je vedno ukvarjal s kulturo in otroki, zato je to res pričakovano. Se spomnim, že ko sem v vrtec hodil, je večkrat prišel s kitaro in nam kaj zapel.” Jože se že od nekdaj rad zaplete v pogovor s kakšnim otrokom, ker se mu zdi, da povedo tisto, kar mislijo. Z lutkami, pravi, da je pogovor z gledalci še lažji.
Kandidati se lahko potegujejo za trisobno stanovanje, ki se nahaja v tretjem nadstropju večstanovanjske hiše. Na skupni površini slabih 70 kvadratnih metrov se, poleg sob, nahajajo še kuhinja, kopalnica, predsoba, balkon in klet. Je v celoti obnovljeno in priključeno na toplovod. Po predhodnem dogovoru, si zainteresirani lahko stanovanje ogledajo.