Zasavska ljudska univerza je že več kot 60 let močno vpeta v lokalno okolje, ima močne povezave na nacionalni ravni, z evropskimi projekti pa krepi tudi mednarodno sodelovanje. Zainteresiranim odraslim zagotavlja kakovostno izobraževanje, učenje in svetovanje v različnih življenjskih obdobjih in omogoča dostopnost in socialno vključevanje. Ključ so uspešni sodelavci, je prepričana direktorica Polona Trebušak.
Letošnje leto so začeli z veliko žlico – s projektom težkim 1,4 milijona evrov, ki bo vključeval preko 2000 udeležencev, večino takšnih, ki se bodo programom zasavske univerze priključili prvič. “Ciljne skupine so odrasli starejši od 15 let, 60 odstotkov bi se vključili ranljivi odrasli, tisti, ki so manj izobraženi, tujci, aktivni 55+zaposleni in brezposelni. Zapornikov in Romov nimamo, Do leta 2030 je potrebno dvigniti delež vključenih odraslih na skoraj 19 odstotkov, zato bo potrebno več kadra in napora, da se ti ljudje povabijo in vključijo v raznorazna usposabljanja. To je projekt, ki nam prinaša v naslednjih šestih letih finančno in vsebinsko stabilnost.” predstavi programe za naslednje šestletno obdobje Trebušak. S tem projektom naj bi povečali vključenost odraslih v vseživljenjsko učenje (VŽU) in jih naučili kako “preživeti” v sodobni družbi.
Kako pa se je zaključilo leto 2023?
»Za nami je še eno izjemno, zahtevno leto, ki ga uspešno zaključujemo, tako v smislu priprav na novo finančno perspektivo, ki smo jo že težko čakali, kot tudi stalnih aktivnosti. Začenjamo nove projekte in zaključujemo stare, zasluge za dobro delo pa pripadajo predani in srčni ekipi sodelavk in sodelavcev, predavateljev ter prostovoljcev.«
Pa poglejmo, kako uspešni so bili: Ponovno so pridobili pravico do uporabe Zelenega znaka kakovosti, ki ga podeljuje ACS (Andragoški center Slovenije) do 2026; uspešno so zaključili Las projekt Večgeneracijski center ZLU in izvajali mednarodni Erasmus projekt Pobeg k sreči, v katerem so se prvič samostojno preizkusili v vodenju ob podpori zavoda Aspira. Razvijali so sobo pobega kot orodje za dvig sreče in zadovoljstva odraslih in izvajali so kratke uporabne digitalne delavnice znotraj projekta Digikomp. In to še sploh ni konec – v Istanbul so poslali starejši občanki na izobraževanje, ti pa sta v Zasavju potem svoja nova znanja prenesli naprej. Razvili so računalniško videoigro za odrasle, izdali priročnik za prepoznavo lažnih novic ter priročnik Učenje na daljavo za ranljive odrasle.
V lanskem letu so izvedli tudi digitalna usposabljanja z več kot 150 udeleženci, uspešen pa je bil tudi zaključek projekta, v katerem so mladim pomagali pri večji socialni vključenosti. V resnici je vsebina na ZLU toliko, da jih je težko našteti, še bistveno težje pa v nekaj povedih predstaviti.
“To pa seveda še ni vse,” ponosno pove Polona Trebušak, “Z letom 2024 se bodo naši dejavnosti pridružile tudi aktivnosti Univerze za tretje življenjsko obdobje. Žal je Društvo U3 prenehalo z delovanjem in je bila edina rešitev da bo to odslej pod našim okriljem.” Program za študijsko leto 23/24 so že pripravili in izpeljali del aktivnosti, glavnino pa bodo razpisali po novem letu, po končanih formalnih postopkih.
Slovenščino se pri njih učijo Španci, Indijci, Albanci, Ukrajinci …
»Do letos so v naših skupinah prevladovali državljani bivših republik. Zdaj pa so skupine bolj mešane več je Špancev, Indijcev, Albancev, Ukrajincev in verjetno jih bo še več. Že letos smo imeli več programov za Ukrajince. Gre predvsem za mlajše osebe, ki želijo ostati in se integrirati. Zelo so angažirani in želijo poleg jezika spoznati tudi našo kulturo. Trenutno imamo dve takšni mešani skupini v Trbovljah in dve pri nas v Zagorju. S tem v zvezi smo za leto 2024 bili uspešni tudi v konzorcijski prijavi za izvedbo teh tečajev,« pravi Trebušakova in poudari: »Hvaležni smo za posluh in podporo vseh treh občin ustanoviteljic.«
»Jaz tega ne rabim! To je traparija!« je rekel Franci, dokler …
