Vlada je določila besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvi Zakona o postopnem zapiranju Rudnika Trbovlje–Hrastnik in razvojnem prestrukturiranju regije. S predlaganim zakonom se podaljšuje rok za zaključek zapiralnih del iz do sedaj predvidenega obdobja konec leta 2020 na konec leta 2023.
Kot poročajo z Ministrstva za infrastrukturo bo družba v predlaganem obdobju podaljšanja lahko izvedla dokončanje zapiralnih, dokončanje upravnih postopkov za popolno in trajno opustitev izvajanja rudarskih del ter postopek likvidacije družbe. »V obsegu zagotovljenih sredstev namreč ni bilo mogoče zaključiti vseh predvidenih zapiralnih del, do dokončne odprave posledic izkoriščanja premoga na tej lokaciji pa tudi ni mogoče zaključiti upravnih postopkov. Posledično tudi ni mogoče likvidirati družbe.«
Dela, ki v programskem obdobju niso bila dokončana, so presegala zmožnost financiranja izvajanja zapiralnih del iz lastnih virov družbe Rudnik Trbovlje-Hrastnik – v likvidaciji (RTH). Zaradi tega tudi ni bilo mogoče izvesti oziroma dokončati vseh upravnih postopkov pred izdajo odločb o prenehanju pravic in obveznosti. Celotna izvedba projekta se je financirala iz sredstev, ki jih je družba RTH pridobila v postopkih dezinvestiranja, torej z odprodajo svojega premoženja. Likvidacijska masa družbe pa ne zadošča za financiranje vseh del.
Posledično so ostala nedokončana nekatera dela, ki so bila opredeljena in ovrednotena in jih je nujno potrebno izvesti za izvedbo sanacije pridobivalnega prostora in odpravo posledic izkoriščanja. Konkretno poleg varnega zapiranja jam to pomeni med drugim tudi dokončanje ceste »čez hrib« med Trbovljami in Hrastnikom, cesto na Lešo, kjer naj bi zgradili nov dom starejših. Prav tako niso zaključeni upravni postopki, ki jih Zakon o rudarstvu predpisuje za popolno in trajno opustitev izvajanja rudarskih del in so pogoj za izdajo odločbe o prenehanju pravic in obveznosti nosilca rudarske pravice. Do zaključka zapiralnih del in upravnih postopkov ter odprodaje celotnega premoženja družbe so dodatni stroški tudi pregledovanje stanja nepremičnin, njihovo vzdrževanje, odprava škode na že saniranih površinah in objektih in preprečevanje nastajanja nove škode.
RTH bi moral biti likvidiran lani, a še ni in tudi še ne bo …
Ob 18.15 so prisluhnili Niki Mlinarič (magistrica fizike), ki jim je nazorno predstavila »fizikalno intuicijo«, saj jih je popeljala v poseben način razmišljanja, s katerim se lahko lotimo raznovrstnih kompleksnih problemov.
Liza med plezanjem v Rusiji (foto: Slovenia Youth Climbing)
Osrednji dogodek TVU-ja poteka po enotnem konceptu Andragoškega centra RS na isti dan v vsaj 15-ih slovenskih mestih. Izvajalci so izbrani na javnem razpisu MIZŠ. V Zasavju in sicer v Trbovljah je bila prva parada leta 2015, v letu 2017 se je ZLU izkazala kot gostiteljica nacionalnega odprtja TVU, zatem pa sta bili medijsko zelo odmevni trboveljski paradi 2018 in 2019. Lanska bila zaradi korone v manjšem obsegu, letos pa so dogodek prvič prestavili na drugo lokacijo in sicer v Zagorje.
Foto: ZLU (utrinek iz leta 2017)
Ob 15.00 bodo lahko prisluhnili pripovedovanju pravljic, ob 15.30 pa prav posebni predstavi Kamišibaj gledališča. Kamišibaj (jap. kami: papir, šibaj: gledališče) je edinstvena oblika pripovedovanja zgodb ob slikah. Slike (ilustracije) so vložene v lesen oder, imenovan butaj. Pripovedovalec (kamišibajkar) ob pripovedovanju menja slike, ki prikazujejo dogajanje v zgodbi.
V sredini med Hrastnikom in Zagorjem ob Savi se nahaja središče Zasavja, regije, ki se razprostira na 264 km2 in povezuje 40 tisoč prebivalcev – to je mesto Trbovlje, ki je pred več kot 250 leti prav zahvaljujoč črnemu zlatu (premogu) uživala ugled celo središča slovenske industrije. Prvo rudarsko dovoljenje je bilo pridobljeno 11. novembra 1755 in je pomenilo uradni začetek premogovništva na slovenskem nacionalnem ozemlju. S strmim razvojem in napredkom le navzgor je sredi 19. stoletja Zasavje postalo središče premogovniške industrije nekdanje Jugoslavije. Pod okriljem Zagorskega premogovnika so uspešno delovali steklarna, livarna svinca, cinkarna, apnenica in žigarna, ki so krojili nadaljnja desetletja gostega in živahnega dogajanja, povezanega z delom v smogu in prahu. Z uspešnim delovanjem rudnikov in industrije je raslo tudi število prebivalcev in Trbovlje so bile leta 1910 peto največje naselje v Sloveniji.
