Od rudnikov do tehnologije #1: Trbovlje so bile peto največje naselje v Sloveniji

Zgodovina in zgodbe na enem mestu. V podjetju Dewesoft so sestavili serijo vsebin, ki smo jih povzeli tudi mi in jih bomo postopno objavljali na našem portalu z oznako Od rudnikov do tehnologije.

“Le ktjer Zasavc pa ne bi rd vedu vč u zguduvin Zasavja?”

Trbovlje. Zasavje. Mesto in regija, ob omembi katerih je prva asociacija: rudarstvo. In s tem tudi težka, umazana industrija, premogov prah in nič kaj prijazen zrak. Tudi vnukom danes ostarelih ali že pokojnih rudarjev pa ostaja zapisan v srce pozdrav SREČNO!, ki je izraz vrednot, ki jih je težko življenje vcepilo trboveljskemu narodu in vsem ostalim zasavskim ljudem.

Razcvet Trbovelj in Zasavja

V sredini med Hrastnikom in Zagorjem ob Savi se nahaja središče Zasavja, regije, ki se razprostira na 264 km2 in povezuje 40 tisoč prebivalcev – to je mesto Trbovlje, ki je pred več kot 250 leti prav zahvaljujoč črnemu zlatu (premogu) uživala ugled celo središča slovenske industrije. Prvo rudarsko dovoljenje je bilo pridobljeno 11. novembra 1755 in je pomenilo uradni začetek premogovništva na slovenskem nacionalnem ozemlju. S strmim razvojem in napredkom le navzgor je sredi 19. stoletja Zasavje postalo središče premogovniške industrije nekdanje Jugoslavije. Pod okriljem Zagorskega premogovnika so uspešno delovali steklarna, livarna svinca, cinkarna, apnenica in žigarna, ki so krojili nadaljnja desetletja gostega in živahnega dogajanja, povezanega z delom v smogu in prahu. Z uspešnim delovanjem rudnikov in industrije je raslo tudi število prebivalcev in Trbovlje so bile leta 1910 peto največje naselje v Sloveniji.

Padci postanejo priložnosti

A krivulja rasti se je obrnila navzdol, ko so se sredi 90-ih let 20. stoletja začela odpuščanja. In ko so leta 2015 zaprli še zadnji rudnik v Zasavju, je regija in Trbovlje so postale žalostna podoba opustošenih stavb.

In prav opuščene stavbe so postale priložnost za to, da se Trbovlje dvignejo iz pepela. Na območje zapuščenih rudnikov in propadlih tovarn izrisujejo nove projekte. Sedaj so na vrhuncu izzivi vprašanj, kako oživi mesto in tudi regijo. Temu gredo nasproti različne finančne spodbude za regionalni razvoj, s katerimi slovenska vlada spodbuja gospodarsko konkurenčnost regije. Razvojna nepovratna sredstva in davčne spodbude so namenjene naložbam, zaposlovanju in podobno.

Tako je denimo na mestu bivše Trboveljske strojne tovarne zrasel Pilon center, ki je s seboj prinesel delovna mesta za sto ljudi. Kujejo se načrti kako na dimniško območje Termoelektrarne Trbovlje vnesti nekaj novega, tržno zanimivega. In še marsikaj drugega se izkazuje kot priložnost za vdihniti novo življenje.

Optimistično v jutri!

Ne Trbovlje ne Zasavje niso potegnile kratke v zgodbi rudarsko-industrijskega razvoja, četudi je “knapovske” konce zagrinjalo mračno obdobje. Tudi v ozke doline, ki mejijo na reko Savo, posijejo sončni žarki in perspektivne idejo ambicioznih posameznikov in organizacij že dajejo nov sijaj in mestu in regiji.