Z neprecenljivo življenjsko izkušnjo, voljo, znanjem in prakso na področju lokalne politike, si Uroš Macerl želi v Državni zbor. Brez ideoloških predstav, da bi lahko v trenutku obrnil način, kako se svet vrti, ampak da bi začel s prvimi koraki. Koraki, ki bi lahko odprli novo miselnost in spremenili temelje, na katerih danes gradimo svojo prihodnost.
Od svetnika do poslanca
Trenutno je Zagorjan v lokalnem okolju aktiven kot svetnik. Njegova želja po pozitivnih spremembah pa je večja in presega meje domače občine in regije. Kot član stranke Vesna zagovarja in si prizadeva za vstop v parlament, kjer bi lahko pomagal graditi temelje za boljši podporni sistem gospodarstvu in ljudem, ob hkratnem varovanju okolja in ohranjanju narave. “Od našega ravnanja z njo je odvisno, kako bomo živeli v prihodnosti. Dogajajo se podnebne spremembe in čas je, da si nehamo zatiskati oči. Vse to dela škodo našemu gospodarstvu in ljudem.” S pravim podpornim sistemom bi lahko razvijali okolju prijazno gospodarstvo – v to je prepričan. “V Levici in Vesni si ne želimo Slovenije polne podjetij, ki bodo za svoj dobiček izkoriščala naše okolje in delavce.”
V zadnjih letih, ko je nabiral izkušnje kot politik in v življenju, je Macerl namreč videl, da z vztrajnostjo pridejo tudi spremembe na bolje.
“Zasavje je bilo nekdaj rezervirano za težko industrijo in premogovništvo”
Oče štirih otrok že od rojstva živi na podeželju nad zasavskimi dimniki. Kot mlad fant je prevzel kmetijo svoje babice. Le streljaj od njegovega doma se odpre pogled na Trbovlje in dimnik bivše cementarne. Iz tega se je nekdaj kadilo v hrib, kjer je njegov dom. “Kot otrok se spomnim, da smo zvečer ob luči videli, kako pada prah. Ko smo odprli pipo, smo poleg vode dobili še saje. Takrat je bilo to vse, kar sem poznal. Nisem se zavedal tega nenormalnega onesnaževanja okolja in tveganja za zdravje ljudi.”
Spomni pa se skrbi staršev in starih staršev. “Ko so se pogovarjali o prihodnosti, so bili res zaskrbljeni. Slišal sem pogovore, kako vse umira – da gozdu kmalu ne bo več, sadno drevje se bo posušilo in kmetijskih pridelkov bo vse manj.” Da je lahko drugače, je spoznal, ko so si privoščili počitnice in ko je zaradi bolezni hodil v zdravilišča. Tam je videl razliko. Čudil se je zelenju, smrekam in lepi naravi in se začel spraševati, zakaj je doma vse tako sivo in prašno. “Meni se je Zasavje vedno zdelo tako lepo. Nekaj posebnega je bilo. In sanjal sem – če bi odmislil onesnaževanje, bi bilo pri nas najmanj tako lepo kot drugje.”
Tega več ne bo dovolil
Od nekdaj je verjel, da bi bile zasavske doline in hribi lahko zanimivi za turizem. In da bi se dalo preživeti od kmetijstva. “Ko sem to rekel na glas, so me kar malo zasmehovali. Zasavje je bilo rezervirano za težko industrijo in premogovništvo.” A to ni uničilo njegovih sanj, niti zamajalo njegove vere v domačo regijo. Mogoče ravno zato, pravi, ker je bil zaradi bolezni kot otrok veliko zdoma po bolnišnicah in zdraviliščih, je bil zanj dom v Zasavju vedno nekaj posebnega. Nekaj, kamor se je vračal in česar ni želel zapustiti, ne glede na vse.
Danes je Macerl lastnik kmetije. Vsak dan obkrožen z zelenjem in številnimi živalmi. A pot do tega ni bila lahka. In pogosto zelo osamljena.
Nekaj časa je bil sicer zaposlen v rudniku in v času zapiranja zbral pogum in šel po poti uresničitve njegovih otroških sanj. Povečal je število ovc in začel kmetovati. “Takrat je bila ta ideja v tistih pogojih kar malo nora. A mi je bil izziv narediti nekaj, za kar so drugi rekli, da se ne da. To je zasavska lastnost, neke vrste trma.” Takrat so se začela porajati nova vprašanja. Kako naj prodaja domače izdelke, če pa so iz onesnaženih tal. Nato je postal še oče. “Moja otroka sta bila glavno gonilo, da sem šel v boj proti tistim, ki so na račun onesnaževanja naših domov povečevali dobiček. Nisem mogel dovoliti, da se naši otroci, tako kot sem se jaz, vsak dan zunaj igrajo v onesnaženem okolju. Zakaj bi bolehali kot sem jaz v mojem otroštvu.”
“Dokler gre svet v smer, da ima le peščica ljudi v rokah večino bogastva, gre v napačno smer.”
Spominja se, kako je odšel v cementarno in vprašal, kakšne imajo načrte za prihodnost, a so ga odslovili. S polno mero zasmehovanja za povrhu. Tudi to mu je dalo zagon za naprej. Takrat se je začel aktivno boriti, da se onesnaževanje zmanjšalo. Nekaj časa je bil v temu prizadevanju sam. Ko je izvedel, da bo novi lastnik cementarne – Lafarge v Zasavju kuril odpadke z oznakami nevarno, se je začelo zares. Pridružilo so se mu je še nekaj isto-mislečih in začel se je boj, kot pravi sam, “proti multinacionalki, ki ima občutek, da te lahko pohodi”. Pa so zmagali. Sicer ne takoj, a ob vztrajanju so dosegli, da se je onesnaževanje ustavilo. “Nismo zahtevali, da zaprejo, le da ustrezno sanirajo škodo, ki jo povzročajo. A na koncu so se popolnoma umaknili, kar je pri Zasavcih zbudilo novo upanje.”
Za svoj boj je prejel celo največjo nagrado v svetovnem merilu za varstvo okolja in narave The Goldman Environmental Prize. Danes s ponosom gleda Zasavje in opaža, da imajo ljudje upanje v lepo prihodnost. Vseeno pa ostaja realen. “Še vedno sta okoljski kriminal in korupcija prisotna. Le peščica ljudi ima v rokah večino bogastva in za še večji zaslužek izkoriščajo naravo in ljudi. Dokler je tako, gre svet v napačno smer. Ta trend je potrebno obrniti.” In nekje je potrebno začeti. Za Macerla je prva postaja Državni zbor, nato pa po korakih naprej.
Še naprej se bo trudil
Mogoče bodo skupaj s strankarskimi kolegi iz Levice in Vesne začeli s preobratom. Zaradi njegove izkušnje v preteklosti je prepričan, da se da. “Če mislimo, da je nekaj nemogoče, smo že vnaprej izgubili bitko. Spremembe morajo biti mogoče, saj za nami prihajajo generacije, ki bodo potrebovale svet in življenje, v katerem bodo lahko srečni. Upoštevali bomo vse dejavnike – od narave do razvoja tehnologije: da bo slednja koristila ljudem in ob enem ohranjala naravo, katere neločljivi del smo ljudje.” So zagovorniki poštenosti in za nalogo so si zadali zagotoviti zdravo prihodnost za otroke, vnuke in generacije, ki šele prihajajo. “To kar počnemo zdaj, je nepošteno do njih. Na volitvah 22. marca bomo izbirali, ali gremo še naprej v napačno smer ali v demokracijo, kjer imamo ljudje pravico, socialno državo in zeleno okolje. Mi stojimo za drugo varianto.”
Če tudi volivci razmišljajo na takšen način in ga izberejo za poslanca, se bo Macerl naslednja štiri leta trudil za dosego cilja stranke. “Zasavcem pa obljubim, da bom ostal pošten in po zasavsko borben.”
Njegove otroške sanje so bile, da bi bilo enkrat v Zasavju tako zeleno, kot je to videl na počitnicah drugje. Želel si je dvorišče polno življenja in prodajati hrano, ki je domača in zdrava. Čeprav si je težko predstavljal, da bo kdaj res tako – trenutno je. Danes je oče še dveh mlajših otrok, skupaj mu vsi štirje dajejo motivacijo za naprej. Za njih in vse ostale, ki bodo podedovali ta svet, se bo boril za prihodnost, ki bo prijazna naravi in ljudem. “Zdaj so Zagorje, Trbovlje in Hrastnik tri zasavske doline, ki imajo upanje za nadaljnji razvoj v to smer.”
Naročnik oglasa je stranka Vesna.
