Posebne dosežke na tekmovanjih so dosegli dijaki Gimnazije in ekonomske srednje šole v Trbovljah.
Vse je enkrat prvič, tudi začetki tekmovanja na šoli ali v državi. Na področju sociologije so dijaki že dokazali znanje in se z dvema predstavnikoma uvrstili na državno tekmovanje, ki bo na Filozofski fakulteti v Ljubljani 8. marca 2024.. Zdaj sporočamo veselo novico še za področje filozofije. Jure Kreže, dijak 4. letnika splošne gimnazije GESŠ Trbovlje, se je zmagovito zavihtel na državno tekmovanje, ki bo potekalo na Gimnaziji Ravne, in sicer 29. marca 2024. Ja, ljubezen do modrosti ne pozna ovir.
Na šolskem tekmovanju iz psihologije pa so bronasto priznanje osvojili Gašper Grašič (1. mesto), Angelika Gorjup (2. mesto) in Lina Ranzinger (3. mesto). Šolo bo na državnem tekmovanju, ki bo marca na Gimnaziji Novo mesto, zastopal Gašper Grašič.
Srednješolki Lea in Tjaša za maturitetno nalogo pekli palačinke, izkupiček pa namenili brezdomcem
Prejemnica nagrade Tončke Čeč za leto 2024 je novomedijska umetnica dr. Maša Jazbec, ki je s svojim delom pripomogla, “da se je mesto Trbovlje vpisalo na zemljevid sveta, kot eden od centrov intermedijskih umetniških praks,” so zapisali na Občini Trbovlje.
Eleonora Kramar, ki je pred 20 leti prevzela vodenje Slikarske kolonije Izlake-Zagorje, ohranja kolonijo na najvišjem nivoju tovrstnih likovnih dogodkov. “Kolonije potekajo vsako leto. Vsako leto želimo še nekaj dodat, se odpreti in se povezati s krajem, povabiti čim bolj znane likovne umetnike, ki v naših krajih pustijo svoja dela in s tem obogatimo našo zbirko, že tako zelo bogato,” pojasni Kramar tudi načrte za prihodnja leta. Trenutno potekajo organizacijska dela, ki bo ob jubilejni 60-letnici še bolj posebna. Ob tem še doda, “gre za bogato kulturno dediščino, ki jo poleg Ljubljane ne pozna noben drug kraj v Sloveniji.”
Vodji glasbene skupine, glavnemu kitaristu ter avtorju in ustanovitelju zagorske skupine Terminal Disaese Gregorju Bovhanu je priznanje motivacija za polno delo tudi v prihodnosti. Da so na Občini priznali njihovo delo, “sploh nas, ki smo bolj nevidni, bolj alternativna scena,” pravi Bovhan, mu daje zagon za naprej. Ker meni, da se v Zasavju na alternativni sceni dela dobra glasba, je aktiven pri spodbujanju mladih skupin k delovanju.
In smo na Petrolu vprašali, zakaj se cena ni znižala, saj je na svetovnem trgu pošteno padla. Tam, kjer bi morali biti največji strokovnjaki za cene na trgu plina in bi jih morali kupovati preudarno, pravijo, da se pogodbe sklepajo leto prej in so le te podpisali v času, ko so bile te cene visoke. “Tako bodo trenutne nižje cene energentov na trgu imele vpliv na ceno daljinske toplote šele naslednje koledarsko leto,” pravijo, mi pa jih bomo držali za besedo.
Pobrskajmo še malo za nazaj po obljubah hrastniških energetikov. Petrol je lani v Hrastniku investiral v novo peč in takrat so padale napovedi, kako bo to boljše in ugodnejše za uporabnike toplovoda v občini Hrastnik. Vse skupaj očitno s figo v žepu. S prenovo so povečali učinkovitost sistema daljinskega ogrevanja, še vedno pa je primarni energent zemeljski plin, pravijo. Približno 30 odstotkov soproizvodnje s peleti naj bi se odražalo v manjši rabi zemeljskega plina, nam pojasnijo. “Ker je energent biomase cenejši od zemeljskega plina, se to tudi odraža v ceni toplote,” zapiše Petrol v odgovoru, mi pa se ob tem vprašamo, kakšna bi šele bila cena, če ne bi v Hrastniku kurili tudi pelete? Bi občani namesto 350 evrov ogrevanja na mesec, plačali 500 evrov in več?
Na hrastniški občini so napovedali razpis za pomoč občanom pri plačilu položnic za ogrevanje. V drugi polovici tega meseca naj bi objavili razpis, ki bo namenjen občanom za stroške tekoče porabe daljinskega ogrevanja v letu 2024. Za razliko od Trbovelj, ko je občina prispevala v blagajno lastnega podjetja Komunale Trbovlje, pa bo Občina Hrastnik s pomočjo občanom finančno podprla državni Petrol, ki monopolno upravlja s toplotno energijo predvsem večstanovanjskih objektov v Hrastniku.