Kaj pravite, kakšna bi bila najbolj primerna tema za maturitetno nalogo? Možnosti je nešteto, ampak to, kar sta izbrali Lea Korica in Tjaša Krušič, dijakinji 4. letnika programa ekonomski tehnik na Gimnaziji in ekonomski srednji šoli Trbovlje, je vredno pohvale. Dekleti sta izvedli dogodek z dobrodelnim namenom – novembra in decembra lani sta s peko palačink na tržnici v Radečah zbirali prostovoljne prispevke za brezdomce.
Kako sta prišli na idejo, da za maturitetno nalogo izberete prav dobrodelnost?
“Od samega začetka sva se zavedali, da nekomu želiva pomagati. Pomislili sva na brezdomce in se odločili zanje. Povezali sva se z Zavetiščem za brezdomcem v Ljubljani.
Glede na zimski čas in je hladno, sva Radečane pogreli z nasmehom ter toplimi in okusnimi palačinkami. Bil je predbožični čas in na tržnici v Radečah, kjer so naju vsi podpirali in nama kuhali čaj sva pekli in prodajali palačinke. Imeli sva skrinjico za dobrodelne prispevke, kjer je tudi pisalo, za kakšen namen zbiramo sredstva. Tako je vsak lahko prispeval po želji in svojih zmožnosti.
V začetku sva sestavine kupovali sami, potem nam je priskočila na pomoč Aqua Roma iz Rimskih Toplic. Ko so izvedeli za najino akcijo, so prispevali testo in razne pripomočke, kar nama je delo zelo olajšalo.”
Veliko koristnih nasvetov sta dobili od Tjašinega očeta, ki je kuhar. Seveda je ves čas nad projektom bdela njuna mentorica Polona Arbajter Očko. Za mesto prodaje sta izbrali radeško tržnico, ker je Tjaša doma iz Radeč.
Želeli sta dogajanje na tržnici popestriti tudi najmlajšim, ki so se pridno sukali okrog stojnice. Občane sta vabili tudi s pomočjo Instagrama, pomagal je tudi KTRC z obveščanjem v okviru radeške tržnice. Peko in prodajo palačink sta zaključili na predbožični dan. Če smo čisto natančni, jima je uspelo zbrati 401 evro.
Kako sta vedeli, kaj kupiti za zbrani denar?
“Iz Zavetišča za brezdomce sva izvedeli, kaj je najbolj potrebno. Vse po petdeset: šamponi, robčki, britvice, pena za britje … paštete, tuna, čokolada. Dogovorili smo se, da v spremstvu staršev brezdomcem to podeliva sami. Zelo je zanimivo, kako so skromni – če nekdo na primer ni potreboval britvic, jih ni vzel. Najbolj so bili veseli čokolade. Široko so se nasmejali in oči so se jim zasvetile, ko so jo zagledali! Če bi vedeli, bi je kupili več. Tudi škatle so nama pomagali prenašati.”
“Na šoli že prej pripravimo predloge za maturitetno nalogo, vendar ne konkretno,” pripoveduje njuna mentorica. “Moram priznati, da sem bila presenečena, ko sta me zaprosili za mentorstvo. Bilo je pa tako. Poiskali sta me v kabinetu, in ko sem stopila ven, sta razprli velik list, na katerem je pisalo: “Ali bi bili palančikastični in postali najina mentorica?” Seveda sem z veseljem sprejela, saj sem videla, kako v ideji uživata. Ponosna sem na obe, kako sta se tega lotili in da imata takšen čut do soljudi. Šli sta tudi na predstavitev peke palačink, vse pa objavljali na Instagramu. Vodili sta tudi vsakodnevno evidenco o prodaji.”
Tjaša in Lea sta hvaležni vsem, ki so pomagali in bi celo akcijo z veseljem ponovili.
Bliža se čas, ko bosta končali šolanje na srednji šoli in se morali pripraviti za prihodnost. Zagorjanka Lea, ki uživa v športu, bo poiskala službo, Tjaša pa se bo napotila v Maribor na Ekonomsko poslovno fakulteto. Glede na njuno srčnost, dobroto in vztrajnost bosta zagotovo v življenju uspešni.
