Zunanjost kompresorske postaje v Hrastniku naj bi ostala podobna zdajšnji, navsezadnje je industrijski izgled rudniških stavb zasavska dediščina. Kaj pa bo tako drugačnega in posebnega nastalo že v v naslednjih dveh letih nad vhodom v hrastniško jamo?
Prostor za razvoj novih idej
Po sprejetem načrtu bo kompreshaus postal sodoben podjetniški inkubator, ki bo ponujal možnosti za razvoj podjetništva v Občini Hrastnik. Pričetek gradnje bo predvidoma oktobra letos, z deli naj bi končali do začetka leta 2026, ko bo objekt v upravljanje prevzel KRC Hrastnik.
Projekt vsebuje načrte prenove zunanjosti, pri čemer bi se ohranil industrijski izgled. Obeta se še energetska sanacija objekta in investicija v sončno elektrarno. “Zunanjost se bo v čim večji meri ohranila. V notranjosti bodo pisarne, namenjene inkubirancem in podjetnikom, večnamenska konferenčna dvorana in kavarna z letnim vrtom. Zadaj ostaja še površina, ki je zanimiva za dodatne aktivnosti,” razloži Božidar Roglič, ki je mnenja, da je takšen prostor v Hrastniku res potreben.
Ohranili bodo kompresor
“Vesela sem, da Občina razume kvaliteto stavbe in jo želi ohraniti,” je povedala Polona Jerman, ki je projektirala obnovo. Navdušena nad zasnovo zgradbe in fasadne členitev z velikimi okni, ki prostor naredijo odprt in zračen. “Posebnost tega projekta je ravno to, da ne gre samo za podjetniški inkubator, ampak umestitev tega v obstoječ prostor z dediščino,” je razložila Jerman. Pri spremembah se bodo podredili osnovni stavbi, poskrbeli bodo za zasebnost pisarn ter hkrati ohranili zračnost in odprtost prostora. Restavrirali bodo tudi enega od kompresorjev in ga ohranili kot dediščino. Obiskovalci ga bodo lahko videli v bodoči kavarni, ki bo prav tako del nove zgodbe kompreshausa.
Danes ob 17.30 bo v Regionalnem centru za razvoj Hrastnik potekala predstavitev omenjenega projekta, ki ga je Občina prijavila na Sklad za pravični prehod.
Iz kompreshausa podjetniški inkubator, v katerem bo tudi “rudarska” kavarna
Reka Sava je bila v starih časih pomembna transportna pot za različno blago, še posebej pogosto so razvažali les. Rečnim splavom so kar po domače rekli flosi. V Radečah je flosarska dejavnost stoletja omogočala preživetje, danes pa jo uporabljajo v turistične namene. Turiste na reki Savi že 20 let vozijo s splavi in jim pripravijo pravo flosarsko doživetje.
Tomaž Režun, župan Občine Radeče