-- OGLAŠEVANJE --

Ko jih je bilo na splavu 147, so imeli še vedno suhe noge

-- OGLAŠEVANJE --

Za varno vožnjo gre na krov največ 80 oseb. So pa radeški splav testirali tako, da se je nanj povzpelo 147 oseb. “In noge smo imeli še vedno suhe” ponosno pojasni projektant Branko Kerenčič, ki je na splavu doživel že marsikaj. “Nekoč nas je ujelo neurje pod starim mostom, pa smo tam počakali, da se malce umiri. Z nami so bili mladi iz Prevzgojnega doma Radeče, ki so se na moje začudenje med nevihto glasno smejali. Pa so povedali, da jim je smešno, ker so tudi njihovi vzgojitelji mokri.”

Radeče so nekoč bile pomembno pristaniško in splavarsko središče, saj je Sava še od rimskih časov plovna. Že dvajset let tradicijo splavarjenja po reki Savi ob ugodnem vremenu obiskovalcem predstavljajo od meseca maja do konca oktobra. Lani so zaradi epidemije prvič izpustili junijsko prireditev Splavarjenje.

Z nami sta spomine obujala Marija Imperl, ki je vrsto let vodila javni zavod Kulturno turistični rekreacijski center (KTRC) v Radečah in predana prostovoljka Turistične zveze Slovenije ter kormoniš Branko Kerenčič.

Splavarjenje je bilo dolga stoletja pomembna gospodarska dejavnost na Savi in Savinji. Lastniki splavov so bili poklicni splavarji ali pa premožni kmetje, trgovci z lesom, lastniki žag. Prevažali so največ les, pa tudi rudo, potovanje pa se je velikokrat zaključilo v Beogradu ali pa celo Črnem morju. V Radečah je bil tudi brodarski urad, da ne omenjamo številnih flosarskih gostiln.

Splavarjem, ki so prispeli s splavom v Radeče je bilo od starega mosta naprej dovoljeno vse. Torej so lahko grešili brez kazni,” je hudomušna Marija.

“Večina splavov, ki je prevažala les se ni več vrnila, saj so flosarji les prodajali med potjo ali pa so splav na cilju razdrli kupci in tako prišli do naročenega lesa. Splavi, ki so prevažali rudo, pa so prišli nazaj. Na poti nazaj so jih vlekli volovi, pa celo ljudje, kjer živali niso mogle. Ponekod v soteski (recimo pri Hrastniku) se še vidijo vklesane poti,” pripoveduje Kerenčič.

Po drugi svetovni vojni je splavarjenje zamrlo. Potem pa so leta 1993 na Vrhovem postavili hidroelektrarno in nastalo je 11 km dolgo akumulacijsko jezero in bil je idealen čas za razmislek o turizmu na Savi, pravi Imperlova: “To nas je spodbudilo, da začnemo resno razmišljati o razvoju turizma v Radečah, da se posvetimo bogati in starodavni tradiciji splavarjenja.“

Že začetek je bil zanimiv, še posebno, ko so gradili splav in ga neštetokrat popravljali – dokler ni bil kot mora biti, saj bi tokrat namesto tovora prevažal ljudi. Prvega so sestavili leta 1998 s pomočjo nekdanjega, zdaj že pokojnega flosarja Maksa Podlesnika, les je prispeval Zavod za gozdove. Prav so jim prišle tudi izkušnje dravskih flosarjev. Brane Kerenčič je verjetno edini v Sloveniji, ki je naredil in ima načrt za izdelavo splava s kompletno opremo. “Seveda je vse odvisno od reke, “ izvemo, “ na Dravi je recimo ta načrt treba malce prilagoditi.”  So pa po Radečani po Branetovem načrtu in po naročilu naredili tudi splav na Krki.

Najnovejši radeški splav je imel svoj krst pred dvema letoma in je bil izdelan v sklopu operacije Oživimo savske zgodbe, za katero so moči v 170 tisočakov vrednem projektu združili Kulturno turistični rekreacijski center Radeče, Občina Radeče in Posavski muzej Brežice.

Poleg Branka sta na splavu še dva flosarja, ki pomagata pri upravljanju, saj je vožnja s splavom specifična in obvezna je frajla, dekle ki skrbi za strežbo. Sicer pa se ekipa povečuje glede na število obiskovalcev. Vsi skupaj se trudijo, da obiskovalcem na zanimiv način predstavijo delček zgodovine in seveda sam kraj, ki ponuja marsikaj.

Na radeškem splavu se je že marsikaj dogajalo in se še bo. Koncerti, rojstni dnevi, folklorni nastopi tudi poroke.

Že kar nekaj parov je na sredi Save dahnilo usodni da, “ se smeje Branko, “seveda poskrbimo za praznični videz splava in obvezno rdečo preprogo. Na kratko utihne motor, ko se ustavimo, da ceremonija nemoteno poteka.”

Sicer pa klasična vožnja traja 2 uri in pol, vozijo se do Zidanega Mosta, kjer včasih zavijejo tudi v Savinjo. Branko se zavoljo animacije prelevi tudi v škofa, ki krsti zelenca. Za krst pa mora zelenec opraviti izpit. Naloge so različne: šiljenje kola, sekanje drv itd …

Splav Savus LA 004 je edini v Sloveniji, ki je tudi zavarovan. Registriran pa je v Laškem kot čoln.

Deli s prijatelji

-- OGLAŠEVANJE --

Najbolj brano

-- OGLAŠEVANJE --

-- OGLAŠEVANJE --
-- OGLAŠEVANJE --
-- OGLAŠEVANJE --

Preberite tudi

Po cesti za Savo tudi ta teden ne bo šlo, zapora do sobote

Vsi, ki imajo do sobote med 8. in 17. uro v načrtu pot od Zagorja do Litije, bodo pri galeriji Šklendrovec naleteli na zaporo...
-- OGLAŠEVANJE --