Iz angleško nemškega podjetja so v Trbovlje prišli z namenom, da bi kupili Dewesoft. Podjetje HBK, ki ima 500 milijonov evrov letnega prometa, je v svoje vrste želelo postaviti Dewesoft z 10 krat manjšim letnim prometom. A namesto, da bi Dewesoft prodali tujcem je bil plod poslovnega kosila v Trbovljah, ki se je končal z lokalnimi borovničkami podjetje Blueberry (ime ni naključno), ki predstavlja revolucijo v svetu merilne tehnike.
Danes napovedali globalni preboj v merilni tehniki
Jure Knez, direktor Dewesofta je napovedal globalni preboj tehnoloških inovacij v merilni tehniki. Podjetje Blueberry, na čelo katerega so v Gabrskem postavili Sonjo Šmuc, bo manjkajoči kos sestavljanke, ki povezuje tako programsko in fizično opremo v merilni tehniki. Inštrumenti istega ali različnega proizvajalca pogosto ne delujejo med sabo, niso kompatibilni. To v praksi pomeni veliko oviro, za premostitev katere inženirji porabijo ure, mesece, včasih leta. Če bi vzpostavili standard, ki bi omogočal združevanje vseh produktov Dewesofta in tudi podjetja HBK, bi prihranili 2 milijona inženirskih ur in na leto “sprostili” 1000 inženirjev, ki bi jih raje usmerili v razvoj.
Dewesoftovi inštrumenti so malodane povsod, pove Jure Knez: “Nekaj jih je v vesolju, skrbijo da se ne porušijo mostovi, da se stara stavba ne sesuje in ko greste na operacijo oči, skoraj gotovo so nekje vključeni naši inštrumenti.” Po eni strani visoka tehnologija, ki si jo preprosti smrtniki težko predstavljamo, po drugi strani pa element, ki je skoraj v vsaki stvari okrog nas. In dve multinacionalni družbi sta prav v Trbovljah ustanovili skupno podjetje, ki bo razvijalo programsko opremo, uporabno v produktih obeh podjetjih. In še to – podjetji, ki sta se v trboveljskih borovničkah sicer združili na svetovnem trgu ostajata konkurenci.
Ali bi njihov skupni standard lahko postal standard vseh na svetu v merilni tehniki? Točno tako. “Omejitve so takšne, da jih ni,” pojasni Ben Bryson, predsednik uprave družbe HBK, ki verjame, da je ta združitev, čeprav že sama po sebi revolucionarna, šele začetek mnogo večje zgodbe.
Takole pojasni Sonja Šmuc: “Standard Blueberry predstavlja rešitev kot osrednji, manjkajoči del sestavljanke, ki bo inštitutom in razvojnim industrijskim podjetjem omogočil dvig učinkovitosti, produktivnosti in razvojne hitrosti.” Podjetje prodaje ne bo imelo, bistvo je le razvoj, ki bo dvignil konkurenčnost Dewesoftovih in HKB-jevih produktov. Letni proračun Blueberry-ja bo 600 tisočakov, partnerja načrtujeta vložek 6 milijonov v naslednjih 5 letih.
Bi rad postal del produkta dveh multinacionalk?
Kot rečeno je sedež ustanovljenega podjetja, ki je testno že pričel z delovanjem, v Trbovljah v Gabrskem. Povsem logično je, da pospešeno iščejo kadrovsko okrepitev – programerje, elektronike, strojnike …ki bi radi prispevali k svetu, ki ga poganjajo odprte inovacije in reševali resnične izzive našega časa.




Kako pa skrbite za svoje zbirke?
Marjan ima uradni naziv zbiratelj, za kar je potreben poseben postopek, ki pa je v današnjih časih verjetno bolj zahteven kot takrat, ko ga je pridobil Marjan. Njegove zbirke starin so bogate in nadvse zanimive. Zanimajo ga predvsem vojne trofeje. Znanje Marjan izpopolnjuje z literaturo, ki jo je včasih zelo težko dobiti. V svojem arhivu ima številne fotokopije in prepise. Veliko v tujem jeziku. Danes je literatura bolj dostopna, a bistveno dražja.
»Ljudje mi marsikaj prinesejo kar sami in tako nastane nova zbirka. Tako imam tudi zbirko likalnikov, metuljev, starih posod, kmečkega orodja, … Moja največja ljubezen pa so še vedno vojne trofeje: orožje in oprema (čutare, značke, medalje, vojaške ploščice, vojaški dokumenti, …)«
»Nas nekoliko dobrih prijateljev iz Strelskega društva, imamo tudi uniforme iz prve svetovne vojne. Udeležujemo se raznih prireditev, kot celjski 87. polk. Vsako leto se, recimo udeležimo spominske slovesnosti na Mrzlem vrhu pri Tolminu, kjer je prizorišče najbolj krvavih bitk v prvi svetovni vojni v Zgornjem Posočju (Soška fronta), ko so v maju 1915 bile cele generacije mož in fantov izbrisane z obličja zemlje. Na ta način počastimo spomin nanje.«
Gorečo gmoto odpadkov, med katerimi je prevladovala plastika in embalaža, so gasilci, pogasili, pri tem pa tisti, ki so delovali v neposredni bližini požara zaradi gostega dima, ki se vil iznad polja gorečih odpadkov, poskrbeli za lastno varnost in ohranitev zdravja z uporabo dihalnih aparatov.
V zaključnem delu intervencije so radeški gasilci polje z deloma zgorelimi in pošteno namočenimi mešanimi komunalni odpadki prekrili še s peno, s čimer so zagotovili, da nadaljnjega razvoja ognja ni bilo nikjer več na požarišču.



Aktivnosti v zvezi z energetsko sanacijo objekta Dom kulture Radeče že potekajo s polno paro. Na javnem naročilu je projekt dobilo podjetje Ineko iz Maribora, za izvajanje strokovnega nadzora nad gradnjo pa je bilo izbrano podjetje AR Projekt iz Sevnice. Po besedah Matjaža Šušteršiča, višjega svetovalca za projektno delo in investicije na Občini Radeče, projekt energetske prenove Doma kulture Radeče zajema izvedbo novega izolativnega ovoja po vseh zunanjih površinah fasade, izolacijo podstrešja, zamenjavo zunanjega stavbnega pohištva in vzpostavitev energetskega monitoringa.
Skladno s pogodbo in oddano vlogo Občini Radeče pripada sofinanciranje v višini 49 odstotkov vseh upravičenih stroškov projekta, medtem ko Občina Radeče pokrije preostalih 51 odstotkov upravičenih stroškov, neupravičene stroške in DDV, je pojasnil Šušteršič z Občine Radeče.
Skladno s terminskim planom bo v letu 2022 izvedena energetska sanacija Doma kulture s sofinanciranjem v višini slabih 113 tisoč evrov.
Občina Hrastnik je od 4. do 21. aprila v sodelovanju s Komunalo Hrastnik izvedla akcijo Očistimo okolje 2022. V sklopu te akcije so bili na 49 lokacijah po občini postavljeni kontejnerji, v katere so občani odlagali kosovne odpadke. “Za naselja Cesta Hermana Debelaka, Grajska pot in Spodnje ter Zgornje Krnice, ki so nedostopna za kontejnersko vozilo, so se določila zbirna mesta na katera so občani odložili odpadke, ki smo jih nato z manjšim tovornim vozilom odpeljali,” navaja Ernest Gričar, vodja komunalnega sektorja Komunale Hrastnik. Dodal je, da je bilo v akciji zbranih 23.840 kilogramov kosovnih odpadkov, sicer pa so v preteklem mesecu potekale tudi čistilne akcije v organizaciji raznih društev ali posameznih krajevnih skupnosti. “Zbrani odpadki so se odpeljali direktno v center za ravnanje z odpadki ali pa so se odložili na ekoloških otokih po zbranih frakcijah, preostanek pa se je odložil med mešane komunalne odpadke,” Gričar opiše, kaj se je zgodilo z nesnago, ki so jo občani pobrali v naravi.
Brigita Stopar
Udeležence je na njihov prispevek pri skrbi za okolje Občina nagradila s spominsko pozornostjo – majico