Zasavci so se ponovno izkazali. Za lačne in zavržene pse so zbrali več kot 200 kilogramov hrane, pa tudi odeje in opremo.
Zbrali več kot 200 kilogramov hrane, odeje in opremo
Pobudnik akcije, ki se je v sodelovanju s Šklabom zaključila pred dnevi, Denis Pavelšek je zadovoljen z izkupičkom akcjie, to je več kot 212 zbranimi kilogrami suhe hrane, 25 kilogrami mokre hrane, polnimi vrečami odej, ovratnic in podobne opreme.
Zbrano so že predali društvu Angelske šapice, ki skrbi za lačne in zavržene pse v Sloveniji in tudi Bosni in Hercegovini. “Oni bodo poskrbeli, da pride vse, kar smo zbrali, v prave roke oziroma prazne želodčke,” pravi Pavelšek, ki je ponosen, da znamo Zasavci, ko je treba, vedno stopiti skupaj za boljši jutri ljudi in živali.





Starejši so pogosto prepričani, da so prestari za novosti ali pa da novo tehnologijo ne dojemajo tako hitro kot mladi. Zavore pri starejših so predvsem strah pred neznanim, pred tehnologijo in izobraževanjem ter računalniška nepismenost, na kar so opozorili tudi nekateri prisotni člani društva. Ovira je pri večini strah pred novostmi in pomanjkanje znanja ne pa starost. Vse ovire so v naših glavah, sta poudarila Mojca in Tomaž, in te ovire je mogoče preseči že pri pripravi izobraževalnega programa, ki izhaja in z potreb ljudi, s pravim pristopom in motivacijo, uporabo primernih metod učenja, ki so pisane na kožo starejšim.
Špela Režun
Projekt z naslovom Nasmeh za vse je VDC Zagorje uspešno prijavil na drugi Javni poziv Partnerstva LAS Zasavje in poteka v okviru Programa za razvoj podeželja RS 2014-2020. V sodelovanju s podjetjem Tridea in Športnim društvom 365 ga bodo izvajali od februarja do konca letošnjega oktobra. Vrednost projekta je 105.000 evrov, 80 % financira RS in EU iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj, 20 % oziroma nekaj manj kot 27.000 evrov bo VDC zagotovil iz lastnih sredstev.
Jelena Jerin

delovnega predsedstva, ki je odlično vodil zbor članov, pozval prisotne k potrdilu dnevnega reda. Po programu so tako člani poslušali poročila o delovanju društva v preteklem letu in o planu za tekoče leto. Povedano tudi soglasno potrdili.
Spregovorila je Dragica Mirnik, predstavnica Upravnega odbora Zveze delovnih invalidov Slovenije, ki je pozdravila zbrane v imenu predsednika Zveze Draga Novaka. Poudarila je, da vedno rada pride med nas in da je vedno znova presenečena nad kvaliteto in širino programa, ki ga izvajamo. Invalidi smo vendarle le ljudje, ki imamo posebne potrebe, nismo pa nič drugačni od ostalih. Zaželela nam je še veliko lepih uric ob druženju in seveda zdravja.
Soniboj Knežak, predstavnik Steklarne Hrastnik nas je pozdravil v imenu direktorja Steklarne Hrastnik in v imenu invalidskega podjetja. V novem invalidskem podjetju Steklarne Hrastnik je trenutno 100 zaposlenih, od tega 59 invalidov, v prihodnje pa tudi vidijo možnost zaposlitve invalidov, tudi naših članov. Steklarski poklic je pač težak, ni sobot in nedelj in to pušča posledice na zdravju delavcev. V podjetju veliko vlagajo v posodobitev proizvodnje. Ukinjajo ročno proizvodnjo, ki jo zaradi potreb trga nadomešča avtomatska. Za zdravje svojih zaposlenih skrbijo s preventivnimi pregledi in organiziranimi aktivnostmi v prostem času. Tudi številke govorijo, da so zdaj njihovi zaposleni bolj zdravi. Opozoril je na razpis, preko katerega Steklarna vsako leto razdeli sredstva lokalnim društvom.

Vitko Lezjak
RTH tu nima pravice izvajati sanacijskih del
Urban Berger
“Sredstva bo morala zagotoviti država”
Miran Jerič
SORODNI ČLANKI:
Srž slabe volje traja že od lanskoletnega decembra, natančneje tedanjega vetra in obilnih snežnih padavin, ki so zaradi zmrzali povzročili tudi žled, podiranje dreves in podobno. Posledično zobem narave se je ob cesti, ki v omenjenem naselju pelje mimo številk 9, 5A in 5 ter do številke 3, nevarno nagnil drog javne električne napeljave. Nevarno nagnjen je “čakal” nad cesto vse do včeraj, ko smo klicali na trboveljsko občino.
Krajani so, vsaj tako trdijo, na to opozorili pristojne službe, ki naj ne bi ukrepale. Na Elektru Ljubljana so nam pojasnili, da sta razsvetljava in drog v domeni občine: »Občina Trbovlje je leta 2009 podpisala koncesijsko pogodbo za opravljanje gospodarske javne službe dobave, postavitve, vzdrževanja in izvajanja javne razsvetljave v občini Trbovlje z družbo Javna razsvetljava d. d. in sicer za dobo 20 let,« odgovarjajo. Prav tako na Občini niso bili obveščeni o nagnjenem drogu: »pri pregledu javljanj in sporočanj napak na javni razsvetljavi ni koncesionar evidentiral nobene napake na omenjenem naslovu, da bi lahko le to odpravil oziroma izvedel začasni ukrep za preprečitev nevarnosti. Za napako smo na občini izvedeli v vašem sporočilu, ki smo ga nemudoma posredovali koncesionarju, ki je dolžan zadevo tudi sanirati”.
In napaka je res bila nemudoma odpravljena. Ali so krajani svoje težave opisovali bolj po gostilnah kot pri pristojnih službah ali pa so na občini obvestilo o problematičnem drogu enostavno dali na stran?
Foto: arhiv NK Zagorje
Blanka Šmit
S sprejetjem odloka so v Zagorju določili upravičence do subvencije za omenjeno storitev – to bodo starejši od 70 let, občani, ki bivajo sami ali v širši družini in so večji del dneva sami, osebe s težjimi kroničnimi boleznimi, invalidne osebe, slepi, slabovidni, gluhi, naglušni in osebe s starostnimi znaki, ki jih bodo navedli sami ali njihovi svojci (na primer znaki demence).
Jani Medvešek