“Prizadevamo si, da bi se vezi med občinama ohranile, tudi z vsakoletno izmenjavo učencev in dijakov. Prav je, da mladim ponudimo možnost, da spoznajo pobratena mesta in se med obiskom kaj novega naučijo” pravijo na trboveljski občini, kjer so poslali že cel kup trboveljske mladine v Francijo.
Občina Trbovlje je vse od leta 1964 pobratena s francosko občino Sallaumines. Po pobrateni občini se zato tudi imenuje Ulica Sallaumines, v občini Sallaumines pa se ena izmed ulic ponaša z imenom Trbovlje oz. »Terbolie«.
Trboveljski otroci vsako poletje obiščejo francosko mesto, otroci iz Sallauminesa pa obisk nato vrnejo. V začetku meseca julija se je tako 10 učencev oziroma dijakov odpravilo v Francijo, kjer so si med 10 dnevnim obiskom ogledali Cap Blanc Nez, Notre Dame de Lorette, Pariz ter mesto Sallaumines. Polni vtisov in novih poznanstev so se vrnili domov, kjer pa že komaj čakajo, da jim v začetku meseca avgusta, obisk vrnejo njihovi francoski prijatelji. Mladi Francozi si bodo ogledali mesto, Kum, popeljali pa jih bodo tudi na morje, na slovensko obalo, ter v Postojno.
Na občini so ponosni na vez s pobratenim mestom, ki jo ohranjajo tudi s pomočjo športa: “Pravijo, da šport združuje ljudi in lahko rečemo, da dobre vezi s pobratenim mestom ohranjamo tudi s pomočjo športa.” Trboveljski nogometaši Nogometnega kluba Rudar Trbovlje, selekcije U-11 in njihovi starši, so se v mesecu juniju, ob podpori občine, udeležili mednarodnega turnirja v Franciji in se družili z domačimi nogometaši ter obiskali mesto Sallaumines in v mestu poiskali ulico Trbovlje.
V zagorskem vrtcu imajo v posameznih oddelkih glede na normativ še prostih 18 mest, v septembru bodo pričeli z 35 oddelki, v decembru oziroma januarju pa bodo glede na vpis pričeli še z enim oddelkom, nam je pojasnila pomočnica ravnateljice Tatjana Grujić.
534 malih nadobudnežev pričakujejo v Vrtcu Trbovlje, ti bodo razporejeni v 27 oddelkov in v oddelek za otroke s posebnimi potrebami, razvojni oddelek. Poleg omenjenih 28 oddelkov pa v vrtec šteje še dodatni bolnišnični oddelek. “O sprejemu v vrtec je odločala komicija in trenutno imamo na listi čakajočih 10 otrok rojenih 2016 in enega 2017” izvemo od ravnateljice Gordane Vranešič. Od tistih, ki so se vpisali po uradnem vpisu in jih komisija ni obravnavala pa so še 4 čakajoči. Prosta so še 4 mesta, doda Vranešičeva, vendar nimajo vpisanih otrok ustrezne starosti.
Po dolgem vročinskem valu imamo trenutno velik padec temperatur, pa je to povod za obolenja? Padec temperatur je prekratkotrajen, nas poduči dr. Gradiškova, da bi to vplivalo na pojavljanje večjega števila obolenj. Je pa možno, da se bo to kaj bolj poznalo v prihodnjem tednu, glede na to, da je inkubacijska doba približno tri dni.
Takšne primere bi pričakovali, recimo, po kakšnem tednu slabega vremena, dodaja zagorska zdravnica. “Moje osebno mnenje sicer je, da do tega ne bo prišlo, ker otroci le niso tako zelo grupirani zaradi počitnic, tisti, ki pa so zbrani v edinem odprtem vrtcu v Zagorju, pa so tudi veliko na prostem zraku in ob primerni prezračenosti vrtca, ki je preko poletja le lažje, večinoma ne bodo zboleli.”
Poletje je čas za sezonske viroze: večinoma črevesna obolenja z bruhanjem in drisko, podtip črevesnih virusov tako imenovanih enterovirusov, ki povzročajo spremembe na ustni sluznici (razjede, virusne angine). Nekaj je tudi vročinskih stanj brez jasnega mesta okužbe, torej zgolj vročina.
Po podatkih Zavoda za zaposlovanje je 9 delovnih mest objavljenih v Trbovljah, 8 v Zagorju in 5 v Hrastniku.
V Trbovljah kadrovske okrepitve iščejo v trboveljski bolnišnici, kjer potrebujejo zdravnika specialista anesteziologije in reanimatologije, ginekologa, specialista iterne medicine ter pediatra. Dve zaposlitvi se obetajo tudi v Domu upokojencev Franca Salomona Trbovlje – tam potrebujejo pripravnika blničaja negovalca in srednjo medicinsko sestro. Sicer pa v Trbovljah zaposlijo še izolaterja v podjetju Belbog, pomožnega delavca v podjetju FB MONT ter zastopnika v Skladu obrtnikov in podjetnikov.
Delovna mesta so odprta tudi za osem aktivnih iskalcev zaposlitve na območju Zagorja. Avtocenter Jereb išče avtokleparja, v Domu starejših občanov na Izlakah potrebujejo fizioterapevta pripravnika, v podjetju KOA zaposlijo monterja ograj, v okrepčevalnici Vrt v Kisovcu pa natakarja. Še enega gostinca iščejo tudi v Kmetijski zadrugi za vodjo gostinstva. Programerja potrebujejo v podjetju Iware informatika. Avtoprevoznik Jože Remškar zaposli voznika tovornega vozila, v zagorskem vrtcu pa iščejo še vzgojitelja za dodatno strokovno pomoč (logoped).
V klubu trenutno deluje pet aktivnih trenerk, ki ločeno poučujemo 3 starostne skupine. Najmlajša cici skupina, katere članice ob vpisu štejejo rosnih šest let, trenira enkrat na teden, kadetinje in seniorke pa seveda večkrat, v tekmovalnem delu sezone tudi po petkrat tedensko. Zelo pomembne so vikend priprave izven domačega kraja, kjer je poudarek predvsem na team buildingu deklet in vodstva kluba.
V ponos nam je konstantna uspešnost v našem delu, saj smo že 10 let zaporedoma državni prvaki v različnih kategorijah, po najvišjih mestih pa posegamo tudi na evropskih tekmovanjih.
Vsakega tekmovanja se lotimo z jasnim ciljem – dati vse od sebe in poskušati biti najboljši. Vedno smo zagovarjali dejstvo, da je potrebno ciljati visoko in da na tekmovanja ne gremo le sodelovati. Na nastopih in turnejah sodelujemo, na tekmovanjih pa tekmujemo. Zato vendarle tekmovanja so.
Zagorska umetnica Lili Hribovšek je kot mentorica lani oktobra prevzela skupino Zalik – Zagorske likovnice. Vsak teden so risale in slikale v prostorih zagorskega Centra za socialno delo. In, ko so razmišljale, kako bi se oddolžile za uporabo prostorov, so prišle na idejo in nastala je čudovita poslikava ob vhodu v prostore centra.
Hribovškova deluje v društvu ARS vizija, kjer otroke in odrasle poučuje o tehnika risanja in slikanja in z njimi ustvarja umetnine. Trenutno ima ARS vizija počitnice, 18. septembra pa jih čaka skupinska študijska razstava v avli delavskega doma Zagorje. Oktobra bo umetnica Lili znova sprejemala mlade umetnike in umetnice v Malo šolo risanja in slikanja.
“Družina” pozdravlja vsakega obiskovalca zagorskega centra.
Gimnazija Litija
Ravnateljica GESŠ, Jelena Keršnik.
Dijaki so pri razvoju ideje sodelovali s podjetniki in z drugimi strokovnjaki iz lokalnega okolja, ki so jim pomagali s svojimi znanji in z izkušnjami. Tako sta jim bila pri proizvodnji v največjo pomoč Tjaša Flere Pušnik iz Lekarne Pušnik Trbovlje in Boštjan Pečnik iz mizarstva 5. element. Poleg inovativnih izdelkov pa so dijaki ustvarjali tudi na področjih izdelave promocijskega gradiva, celostne podobe prodajne stojnice in poslovnega komuniciranja. Pri slednjem so sodelovali z novinarjem Romanom Rozino, direktorjem Katapulta – Jernejem Pangeršičem in z Andrejem Udučem iz Delavskega doma Trbovlje. Svoje produkte so, poleg prodaje na šolskih hodnikih, predstavili tudi na javnih dogodkih po Zasavju – na Sejmu povezovanja in priložnosti, ki ga je v Zagorju organizirala Zadruga VEZ, na Rudarskem maratonu v izvedbi Zavoda Savus, na podjetniškem Meetupu v podjetju Katapult in na nacionalni otvoritvi tedna vseživljenjskega učenja, ki ga je v Delavskem domu Trbovlje organizirala Zasavska ljudska univerza. Nad njihovimi podjetniškimi poizkusi pa je bil navdušen celo predsednik državnega zbora Milan Brglez, ko so sem mu predstavili ob njegovem obisku v šoli.
Za realizacijo svojih poslovnih idej so začetni kapital zbrali z izdajanjem delnic. Med izvajanjem poslovnega procesa so nato ves čas sprejemali različne poslovne odločitve, ki so jih ob zaključku poslovanja ovrednotili v zaključnem poročilu in dokazali s poslovnim izidom. Izkazalo se je, da so bile njihove ideje in odločitve prave, saj sta obe podjetji realizirali dobiček. Nekaj zaslužka je kot nagrada za kreativnost, drznost, trud in vztrajnost ostalo v žepih dijakov, nekaj pa so ga dobili tudi delničarji. Ker pa je pomembno, da se v podjetništvu zavedamo tudi družbene odgovornosti, so dijaki del zaslužka namenili za humanitarni namen in ga podarili organizaciji Newer give up ter njihovemu projektu 10 krogov za 10 nasmehov, ki so ga maja izvedli tudi v Trbovljah
Tomaž Sihur
Foto: Knjižnica Toneta Seliškarja Trbovlje
Katra Hribar Frol
Povsem drugače pravijo na trboveljski občini, kjer, kot zatrjujejo, vztrajno iščejo možnost, kako bi projekt izpeljali. V obeh primerih – ali bi klančino peljali po levi ali desni strani hodnika za pešce, potrebujejo sodelovanje lastnice. V enem primeru, da proda betonski zid, ki meji na prehod, v drugem pa da poda soglasje k gradbenemu dovoljenja.
Na obeh straneh same stopnice.
Klančina, bi bila zgrajena na zemljišču, ki je v lasti Občine Trbovlje. Konstrukcija klančine bi se nadgradila na obstoječi betonski zid sosednjega zemljišča, zato je Občina Trbovlje lastnici sosednjega zemljišča ponudila odkup 6 kvadratnih metrov zidu, ki ga potrebujejo za izvedbo klančine. Lastnica zidu ni želela prodati.