Šolarje bodo budno spremljali tudi trboveljski policisti, ki bodo s svojo prisotnostjo umirjali promet in skrbeli za varnost otrok.
Šolske poti ostajajo enake, letos bodo spremembe le pri Keršičevi, kjer je zaradi del tik ob šoli popolna zapora. Dovoz je, kot pravi pomočnik komandirja Boštjan Mokotar, omogočen za stanovalce in zaposlene, starši morajo parkirati pri športni dvorani Polaj. Za pešce je urejen prehod v hodniku, ki je ločen od gradbišča.
Policisti bodo stali v okolici vseh šol, tudi srednjih. Pomagali pa jim bodo tudi prostovoljci Zveze šoferjev in avtomehanikov. Vse do konca naslednjega tedna bodo intenzivno prisotni ob šolah policisti, še teden kasneje, do 15. septembra bodo pri prečkanju šolarjem pomagali še prostovoljci.
Edina šola, ki v Zasavju pouk začenja šele v ponedeljek je Osnovna šola Ivana Cankarja. Ker se vsi učenci sprva zberejo na dvorišču nasproti šole, bodo policisti poskrbeli, da jih bo uvodnem programu varno pospremijo čez cesto.
In še nasvet za udeležence v prometu? Mokotar pravi, da so starši največji vzor svojim otrokom, zato le upoštevajte cestnoprometne predpise, naj se otroci učijo od vas.
V Trbovljah bodo letos posebna darila namenili vsem učencem, ne le prvošolcem. Ob vstopu v novo šolsko leto je Občina naročila unikatne zvezke “s trboveljskim pridihom”, pravijo. Učenci bodo zvezke prejeli prvi šolski dan, takrat pa jih bo z lepimi mislimi v nov razred pospremil tudi županja Jasna Gabrič.
Vsem zagorskim prvošolčkom, teh je 172, bo občina letos podarila šolsko torbo in knjigo Prav je – ni prav, župan pa jih bo ob prihodu v šolo prijazno nagovoril in jim zaželel uspešno šolsko leto. Prav posebno darilo zagorske občine pa je namenjeno vsem otrokom, tudi iz drugih občin. Po Evroparku bo otroke zapeljal turistični vlakec, posladkali se bodo s palačinkami, skakali na napihljivih igrali, otroci pa se bodo lahko zabavali tudi s Čuki in čarovnikom Gregom.
Tako kot v preteklih letih bo župan Miran Jerič tudi tokrat na prvi šolski dan nagovoril vse učence hrastniške šole – leto izjemoma vse skupaj – otroke iz podružnične šole na Dolu in otroke iz matične šole v Hrastniku. “Seveda pa bo župan v svojem nagovoru še posebej prisrčno pozdravil prvošolčke, ki bodo prvič prestopili šolski prag in tako stopili na razburljivo pot novih dogodivščin in spoznanj” obljubijo mladim Hrastničanom.
Po besedah direktorja rudnika Janeza Žlaka je bilo zemljišče pred rovom dano v najem lokalnemu gradbincu, a so to pogodbo prejšnji mesec odpovedali. Portalu v Frančiška rov se obetajo boljši časi, nas seznani Žlak: “Bivši najemnik mora pospraviti za sabo, v začetku novembra pričnemo z deli”.
Že na jutranjem treningu je napovedal boj za stopničke, najbolj pa je bil zadovoljen s prvo vožnjo, ko je za seboj pustil nekaj odličnih tekmovalcev višjega MX2 razreda. Dirkači s 125 in 250 kubičnimi motorji se namreč skupaj podajo na štartno rampo. Med tekmovalci v MX125 je bil v prvi vožnji prvi, v drugi pa drugi, v skupni razvrstitvi je to pomenilo prvo mesto.
Tekma v Radizelu je bila sicer prva Maksova državna tekma v 125 kubičnem razredu, saj je v višji razred prestopil šele v tej sezoni, pred poletjem pa se je udeleževal tekem v tujini. Ker je zaradi resnejše poškodbe moral dlje časa počivati, se je odločil, da v drugem delu sezone odpelje čim več tekem v Sloveniji.
Marko Bručan
Alojz Klančišar
Poleg teoretičnih in strokovnih predavanj ter druženja so na 30 lokacijah po Zasavju naredili delovišča in poustvarili situacije reševanja iz ruševin ter iskanje pogrešanih v naravi.
Obisk muzeja 4. dritl, obvoz mesta, ogled degradiranih rudarskih območij, spoznavanje življenja rudarjev skozi stanovanja rudarskih kolonij, občudovanje najvišjega dimnika v Sloveniji in na koncu še vzpon na Kum s kulinaričnim zaključkom zaokroži popoln turistični obisk Trbovelj.
Najbolj navdušena, pravzaprav presenečena je bila Maja nad poustvarjenimi rudniškimi rovi in virtualnim popotovanje, “to je edinstvena izkušnja, vsaj zame je bila, saj se se prvič virtualno potikala po prostorih, ki jih nikoli zares nisem obiskala. Za zaključek izkušnje se popelješ še s posebnim vlakcem, kot v večjem zabaviščnem parku. Tam za trenutek zgubiš stik z realnostjo” vzhičeno opisuje mlada Celjanka, ki še danes občuduje dejstvo, kako lahko vizualni efekti pretentajo možgane. In tukaj se z zgodovino v novo dobo navežejo novi mediji.
Mož je služil kruh v rudniku in dobil stanovanje v rudarski koloniji, ki so bile v neposredni bližini vhoda v rov. Stanovanja so bila majhna, čeprav so bile družine bistveno večje kot večino današnjih, pogosto so zraven bivale še kakšne tete, strici. Pristna izkušnja, doda po obisku stanovanj Maja, saj lahko začutiš vsakdanjik rudarskih družin.
Timotej je, poleg gasilstva, aktiven tudi v svetu krajevne skupnosti Dol pri Hrastniku, je član Lovske družine Dol pri Hrastniku ter član sekcije Copatarjev in pa tudi združenja Sever Zasavje.
Opredeljevati se kaj bi raje bil – gasilec ali policist, je težko reči. Rad opravljam obe poslanstvi in glede na bližino službe ju lahko tudi uspešno združujem. Najlažje rečem, da naj kar tako ostane in bo dobro. 
Intervencije so vsaka zase polne nevarnosti in določenih izzivov. Do sedaj še nisem sodeloval v intervenciji, kjer bi me bilo res strah, čeprav strah mora biti v manjšem delu vedno prisoten – to te naredi previdnega. Posredoval sem na požarih, poplavah, reševanje v prometnih nesrečah, podrta drevesa,… 
Hrastnik ima zelo razvejano družbeno področje in si tako lahko vsakdo najde nekaj kar bi ga veselilo. Res je, da imajo večja mesta več možnosti, ampak po mojem videnju je v naši občini veliko društev z zelo različnimi delovanji. Vprašanje je interes ljudi. Tudi sam sem včasih mislil, da smo zaspana občina, ko pa pogledaš malo okoli sebe pa vidiš, da se skoraj dnevno nekje nekaj dogaja. Le izza zidov je treba in že se kaj najde. Najlažje je jamrati in čakati, da pride kdo k tebi domov in te odpelje nekam.
Kapetanka, Jadranka Košir.
Turnir v Doboju
Zanima jih le 100 odstotno dekliški nogomet, zatrjujejo. Prostora za polovičarstvo ni, je odločen predsednik kluba Marjan Budiša. Prijavili so se v Žensko nogometno ligo Lepota in zdravje, kjer se bodo pomerili še z 10 klubi iz Slovenije. Cilji za letos so – igrati.
ŽNK Trbovlje Peskokop Kepa je daleč naokoli edini ženski nogometni klub. Najbližji je v Celju, a tam pravzaprav igrajo futsal. V Trbovljah pa se držijo travnatih površin in klasičnega nogometa. Budiša, kot nam je zaupal, ne razmišlja o ženskem nogometu danes temveč o ženskem nogometu jutri, pojutrišnjem in čez deset let.
Problema s trboveljskim motokrosom pa sta dva. Prvi so nasprotniki, ki jih moti hrup – tem Dolinar odgovarja: “prilagodili smo se, vozimo se le ob sredah in sobotah, vse ostale dni je popolna tišina. Močimo teren, da prašenja sploh ni.” Obenem so motokrosiste, še našteva, ki so noreli po Mrzlici in drugih ruralnih območjih spravili s travnikov in cest. Druga, v resnici trenutno največja težava pa so papirji, dovoljenja. Težava bo v sami pridobitvi, pred tem pa bodo morali zbrati še okoli 20.000 evrov, da bodo plačali projekt. To pa je pri treningih, ki so omejeni na dva dni na teden, le v najboljših mesecih, praktično nemogoče.
Pred desetletjem so se zmenili kar po domače, pojasni Dolinar takratni dogovor direktorja rudnika Aleša Bergerja in župana Bogdana Baroviča. Dobili so pogodbo za najemnino in meni nič, tebi nič je bil mir. Če bi takrat zadeve uredili kot je treba, nadaljuje, bi danes v Trbovljah že zagotovo imeli motokrosistično prvenstvo.
Alojz Vajdič, Desus.
Po anonimkah in govoricah, koliko občanov nasprotuje njihovem delovanju so šli člani kluba zbirati podpise. Brez težav so zbrali podpise okoli 300 prebivalcev Trbovelj, ki pravijo, da hrup zanje ni moteč.
Svoje novinarske izkušnje nabira na lokalni televiziji v Kisovcu, preizkusila se je tudi kot radijska napovedovalka in z delom na radiu bo še nadaljevala, pravi.V kratkem pa bo začela pisati tudi za Zasavske onlajn novice. Za delo v novinarstvo pa nujno potrebuje braillov tiskalnik. Mnoge stvari, ki jih kasneje prebere, si mora natisniti.
Zdaj si vse, kar potrebuje občasno natisne preko Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Maribor. Tak način sicer izberem redko, saj je odročen in prav tako plačljiv. Zato pogosto vse prepisuje na brajev pisalni stroj, kar pa ji vzame tudi cel dan ali več.
Peter Napret, idejni vodja prireditve.
Jure Potokar
Janja Brlec
Sprva so na občini obljubljali, da bo pot potekala po zunanji strani igrišča, da naj bi zasebna zemljišča odkupili in pot uredili. Danes je slika malce drugačna.
Stanje kot je bilo do sedaj je dostop do vrtca ni onemogočalo invalidom, starši z otroškimi vozički pa so morali voziček dvigniti čez ovire vsaj trikrat. Nova pot naj bi bila brez ovir, obljubljajo na občini, uredili pa naj bi jo v avgustu.