Kakšno je trenutno stanje Medijskih toplic, prikazujemo v spodnjem videu.
Tisti, ki ste uživali najlepše čase izlaškega kompleksa boste pretreseni …
Kakšno je trenutno stanje Medijskih toplic, prikazujemo v spodnjem videu.
Tisti, ki ste uživali najlepše čase izlaškega kompleksa boste pretreseni …
Zagorski župan Matjaž Švagan in košarkarska zvezda v vzponu Lea Bartelme sta z metanjem košarkarske žoge v koš včeraj uradno odprla Športni park Proletarec.
V športni dvorani so si prisotni ogledali odličen nastop Dunking Devils, slovenske akrobatske skupine iz Ljubljane. Med nastopom so k sodelovanju povabili tudi nekatere prisotne in Leo Bartelme, ki je tudi prva zarezala torto v obliki košarkarskega igrišča. Zagorjani so mlado košarkarico navdušeno sprejeli in čestitke za nedavni uspeh njene ekipe so kar deževale.
Kot smo že pisali, so v Športnem parku preplastili obstoječe igrišče za mali nogomet, ob njem so zgradili še dve košarkarski igrišči in uredili površine namenjene za igro predšolskih otrok. Večje košarkarsko igrišče je urejeno v skladu s FIBA standardi, s posebno sintetično podlogo, kakršno imajo igrišča Luke Dončića v Sloveniji. Manjše igrišče je namenjeno najmlajšim uporabnikom. Poleg skrbno izbrane poslikave (različne igre), ki vpliva na vsestranski razvoj mladih, ima igrišče tudi koše, ki so višinsko prilagodljivi.
Samantha Lovše, direktorica Zavoda za šport Zagorje se je zahvalila vsem zaslužnim za uspešno izveden projekt in poudarila: »Igrišče je brezplačno za vse, brez omejitev in predstavlja temelj promocije športa v lokalni skupnosti. To je kraj, kjer se prvič merijo moči v športnih dejavnostih, sklepajo trdna prijateljstva ter rojevajo prve simpatije!«
FOTO: Začenja se celostna ureditev Športnega parka Proletarec
Konec tedna je bilo Zagorje obarvano v roza. Kolesarski šampion Primož Roglič se je sprehodil po roza preprogi, povsod so bili roza baloni, roza majice, roza pentlje, roza napisi in seveda roza dim, ki se je kadil na čast velikemu zmagovalcu.
Foto: Robi Verbajs
V tem mesecu praznujejo čebele, ki imajo svoj dan 20. maja. Morda so se delno tudi zaradi tega šestega maja v Zagorju ob Savi na OŠ Ivana Skvarče zbrali mladi slovenski čebelarji na 45. državnem tekmovanju.
V znanju se je pomerilo 420 mladih tekmovalcev, ki so po starosti bili razporejeni v tri kategorije. Tekmovali so večinoma v parih, vodili pa so jih mentorji čebelarskega krožka na šolah ali v lokalnih čebelarskih društvih.
Po tekmovanju, medtem ko je komisija ocenjevala znanje v pisani obliki, so potekale različne dejavnosti in delavnice, predstavila pa so se tudi različna zagorska društva. Starejši tekmovalci pa so šli na novi tematski pohod Po kolmastih stopinjah.
Po kosilu je sledil slovesnejši del prireditve, in sicer podpis ekolistine. Poleg generalnega koordinatorja Ekošole Gregorja Cerarja, ki je tudi nagovoril prisotne, so ekolistino podpisali ravnateljica, zagorski župan in predstavniki učiteljev, učencev, staršev ter krajevnih skupnosti.
Urškina mama, Urška in Ines.
Ines in Urška iz Šempetra v Savinjski dolini imata čebele zelo radi. Ines: »Doma imamo čebelnjak v šestimi panji pa so mi čebele že od majhnih nog zelo blizu.« Urša je čebelarka od lani, ker jo je Ines prepričala, da se pridruži krožku in ji ni žal. »Kar presenečena sem bila nad pridnostjo čebel in vsem kar sem o njih izvedela,« pravi Urška. Obe tudi radi pečeta slastne medenjake.
Filip iz Sedinje vasi pri Dvoru, je v čebelarskem krožku od drugega razreda in obožuje med, njegov sošolec Vid, ki zelo uživa v društvu čebel, pa ima najraje lipov med.
Predsednik Čebelarskega društva Zagorje Franci Lazar
Franc Lazar, predsednik čebelarskega društva Zagorje je zadovoljen z udeležbo in znanjem tekmovalcev: »Mlade zelo zanima čebelarstvo in s tem tudi ohranjanje narave. Naše društvo ima čebelarske krožke po zagorskih šolah, kjer se najmlajši učijo osnov čebelarstva.«
Na vprašanje, katerega medu bo letos največ, je odgovoril, da se to še ne ve, zagotovo pa ne bo cvetličnega medu ali pa bo le v majhnih količinah.
Tako kot po celotni Sloveniji, je snežilo tudi v Trbovljah in Hrastniku. Od jutra naprej beležijo tudi več izpadov električne energije, nekatera območja so še vedno brez elektrike. Na hrastniškem mostu se je pod težo snega podrlo drevo.
Nekateri danes niso šli od doma, saj jih je bela snežna odeja in neprijeten kaos na cesti odvrnil od tega, da bi zapustili topel dom. Pa smo se po Zagorju, da pokažemo, kakšno je stanje.
FOTO in VIDEO: Podrta drevesa, ovire na cesti, izpadi elektrike …
V kratkem videoposnetku smo zajeli tudi novoletne luči v Hrastnik ter na Dolu pri Hrastniku. Prav na dan snemanja pa so v Športnem parku na Logu priredili božični sejem.
Zadnje dni v letu smo se v večernih urah sprehodili po mestnih ulicah zasavskih občin in za vse tiste, ki (še) niste ali iz katerega od razlogov ne boste obiskali prazničnih mest – lučke zajeli v videoposnetek. Video številka 1 prihaja iz prazničnega Zagorja.
Njihov največji projekt, prepoznaven tako v Sloveniji kot tudi izven, traja že 19 let. Danes ga poznamo kot ETNO festival Hrastnik. Običajno traja le en dan, želeli pa bi si večdnevni dogodek. Takrat v Hrastniku gostijo društva od blizu in daleč, takrat se pleše, poje in dobro je in pije. V društvu je kakovost na prvem mestu, zato vedno poskrbijo za kvalitetne koreografe in sodelavce. Češnjica na tortici njihovega društva, ki jim bo v večen spomin, je zagotovo sodelovanje pri vpisu v Guinessovo knjigo rekordov leta 2015 v Novem Sadu.

Plešejo že 25 let, povsod pa so prepoznavni po nasmejanih obrazih, prelepih nošah in poskočnem koraku. To so člani Srbskega kulturnega društva iz Hrastnika. SKD Sava uradno obstaja od leta 1997, priprave so se začele že nekaj let prej. Društvo so osnovali s ciljem negovanja maternega jezika, razvijanja in ohranjanja kulturne tradicije, razvijanja prijateljstva med srbskim in slovenskim narodom na področju Zasavja in širše. Predstavljajo tudi podružnico Zavičajnega združenja Mir iz Ljubljane.
Cvijetin Nešković
Cvijetin Nešković, predsednik ponosno izpostavlja: “V društvo so včlanjeni predstavniki skoraj vseh narodov in narodnosti bivše Jugoslavije in skupaj složno delujemo na razvoju društva. Organiziramo izlete, gostovanja, prireditve … Za nami so številni festivali in prireditve, o čemer govorijo priznanja in zahvale. Veseli so nas povsod po Sloveniji, kjer smo gostovali, in tudi na področju bivše Jugoslavije.”
Zaradi boljše povezave z ostalimi srbskimi društvi so se leto po ustanovitvi pridružili Zvezi srbskih društev Slovenije in že v istem letu sodelovali na v Ljubljani na srečanju folklornih skupin. Podpisali so tudi Protokol, ki jih povezuje z Novim Gradom v Republiki srbski in BiH. So del Zveze kulturnih društev Hrastnik in zelo ponosni so na leta 2010 prejeto kulturno priznanje ob 8. februarju ter na leta 2017 prejeto Bronasto priznanje Občine Hrastnik.

Ponosni so na enega ključnih dogodkov društva: “Nikoli ne bomo pozabili Velikega kola za Guinnessa v Novem Sadu, leta 2015. Sodelovalo je 262 ansamblov, 12600 plesalcev, oblečenih v narodne noše. Organizacija vrhunska. Veličastno in nepozabno!” se spominja članica društva Slavica Tripunović.
Po besedah Cvijetina in Slavice, ki sta tudi ustanovna člana društva, je njihov največji problem prostor. Svoje stare prostore so morali zapustiti zaradi rušenja, društvo pa hrani številne noše, spominke in priznanja, ki bi jih nekega dne radi tudi razstavili in pokazali svetu.

V društvu je aktivnih šestdeset članov, skupaj s podpornimi člani in družinami pa še mnogo več. Dvaindvajset jih pleše v folklorni skupini, osem pa je uspešnih pevk in pevcev.
Letos so se udeležili tudi kulinaričnega festivala Funšterc, “smo pa pripravili zraven še nekaj srbskih jedi, pove Slavica, ki v društvu pleše, poje in je po potrebi deklica za vse. Vedno se z veseljem odzovemo, kamorkoli nas povabijo. Imamo številna prijateljska društva v Sloveniji in drugod.
Kustosinja Tina Šušteršič
Dr. Tina Šušteršič kustosinja litijskega muzeja pravi, da Sava z velikim okljukom Litijo objema. Ta objem je nekoč imel pristanišče, dve ladjedelnici, vrvež, ki ga imajo pristaniška mesta … vse to je sedaj le malce nostalgičen spomin.
Trije slovenski muzeji, ki jih povezuje Sava, so se odločili za skupen projekt, ki skuša približati reko, njeno preteklost in sedanjost in povezanost ljudi, ki živijo ob njej. Projekt je bil že predstavljen v muzeju v Brežicah in Hrastniku, trenutno pa gostuje v Litiji.
Alenka Černelič Krošelj iz Posavskega muzeja Brežice je vodja projekta Sava povezuje in v Savo se je, kot izjemno reko, zaljubila na prvi pogled. “Težko je bilo vse gradivo, ki ga imamo strniti, saj je preobširno. Bomo pa veseli še kakšnega novega podatka, slike, dokumenta, ki bi ga obiskovalci prispevali k tem projektu, ki bo trajal kar tri leta.”

Kljub prostorski oddaljenosti muzejev pa imajo vsebine mest od Savi marsikaj skupnega, predvsem kar se tiče prometa nekoč in načina življenja. Prav zanimivo je, kako so barakarji z Jesenic primerljivi z rudarskimi kolonijami v Zasavju: podobna kvadratura, skupna krušna peč, manjši vrt za zelenjavo, drvarnica, stranišča na štrbunk …
In, če se vrnemo v Litijo, ki jo Sava “objema”. V Litiji sta bili nekoč dve ladjedelnici, čolni pa so se izdelovali v Čolniščah v Zagorju. V okoliških vaseh so gojili lan za ladijske vrvi. Ob Savi so bile neizbežne številne gostilne in cerkvice posvečene sv. Miklavžu. Marsikaj je potem spremenila železnica 1849, Leta 1855 pa je bil zgrajen prvi most v Zasavju – v Litiji.
Savo so ljudje prečkali največ z brodovi, v Zasavju tudi z žičnicami (štreknami, luft poni in cickami). Eno takšno si še vedno lahko ogledate med Hrastnikom in Zidanim Mostom. Najbolj pogumni se z njo tudi peljejo čez Savo. Več TUKAJ!
V Posavju so lovili in nabirali premog iz reke. Kavsarji so bili tisti, ki so iz Save lovili les, vlačugarji pa so z vrvjo čez ramo vlekli manjše ladje. Motvozarji so v Loki pri Zidanem Mostu izdelovali vrvi za vleko ladij po Savi navzgor.
Na spletni strani Mestnega muzeja Litija lahko preberete, še bolje pa, da muzej obiščete:
Reka Sava je, poleg rudarjenja, tisočletja krojila življenje ljudem, ki so živeli ob njenih bregovih. V Litiji je bilo eno najpomembnejših pristanišč s čolnarskim uradom, mitico in carinarnico. Za čolnarje, pristaniške delavce in potnike je skrbelo veliko gostišč, kmetje so za izdelavo ladijskih vrvi gojili konopljo in lan, cele družine pa so se ukvarjale s pletenjem vrvi za prodajo. Za potrebe vlake ladij so vzrejali vlečno živino. V Litiji sta delovali 2 ladjedelnici. Celoten kraj s širšo okolico je živel od donosne savske plovbe.
Sava še nikoli ni bila tako nizka: V Litiji spet lahko vidite ostanke starega lesenega mostu
Morda zgleda, da teče počasneje, pravi Marjan Krajnc hotelir iz Rogaške Slatine, ki je kupil kompleks Medijskih toplic in obljublja preobrazbo zapuščenega območja v enega najnaprednejših v smislu sodobnega turizma.
Občinskim svetnikom je v začetku tedna predstavil fazo, v kateri je projekt. Umestitev v prostor je pripravljena, načrti hotela in kompleksa pa zarisani tako podrobno, da je malodane mogoče vedeti barvo posteljnine in brisač v posamezni sobi. 40 milijonski projekt oživitve nekoč slavnih, danes pa propadlih Medijskih Toplic, vključuje hotel z več kot 20.000 kvadratnih metrov uporabnih površin ter dobrih 330 postelj. Poleg 7 notranjih in 7 zunanjih bazenov naj bi na Izlakah imeli še 8 luksuznih vil in eno prav posebno – za poroke ali obisk posebnih gostov. Arhitekt si je zamislil tudi 25 apartmajskih enot.
Del novega resorta bosta tudi športni dvorani – ena s 450 sedeži in druga s 400 sedeži. Pa seveda garažna hiša, restavracije …
Marjan Krajnc
Da je projekt na videz malce obstal, poroča Krajnc, je razlog tudi v urejanju lastniških razmerij. Poleg lokalov pod tribunami je hotelirski mogotec odkupoval tudi zemljišča okrog kompleksa, saj so ta potrebna za pripadajoče objekte, ki naj bi jih tovrstni sodobni turistični center imel. »Radi pa bi pridobili še nekaj površin za izgradnjo nekaterih spremljajočih objektov, ki zagotovo po vzoru podobnih objektov po svetu spadajo v bližino. Smo v bolj ali manj zaključni fazi za pridobitev zemljišč, saj vemo, da moramo za pripravo prostorskega načrta zaokrožiti območje, kjer se bo dejavnost izvajala.«
PREMIERNO predstavljamo projekt Medijskih toplic, ki bi lahko postal realnost že kmalu