2.5 C
Trbovlje
četrtek, 8. decembra 2022
ZON.siAktualnoV Litiji nekoč dve ladjedelnici, pristanišče ...

V Litiji nekoč dve ladjedelnici, pristanišče …

Kustosinja Tina Šušteršič

Dr. Tina Šušteršič kustosinja litijskega muzeja pravi, da Sava z velikim okljukom Litijo objema. Ta objem je nekoč imel pristanišče, dve ladjedelnici, vrvež, ki ga imajo pristaniška mesta … vse to je sedaj le malce nostalgičen spomin.

Trije slovenski muzeji, ki jih povezuje Sava, so se odločili za skupen projekt, ki skuša približati reko, njeno preteklost in sedanjost in povezanost ljudi, ki živijo ob njej. Projekt je bil že predstavljen v muzeju v Brežicah in Hrastniku, trenutno pa gostuje v Litiji.

Alenka Černelič Krošelj iz Posavskega muzeja Brežice je vodja projekta Sava povezuje in v Savo se je, kot izjemno reko, zaljubila na prvi pogled. “Težko je bilo vse gradivo, ki ga imamo strniti, saj je preobširno. Bomo pa veseli še kakšnega novega podatka, slike, dokumenta, ki bi ga obiskovalci prispevali k tem projektu, ki bo trajal kar tri leta.”

Kljub prostorski oddaljenosti muzejev pa imajo vsebine mest od Savi marsikaj skupnega, predvsem kar se tiče prometa nekoč in načina življenja. Prav zanimivo je, kako so barakarji z Jesenic primerljivi z rudarskimi kolonijami v Zasavju: podobna kvadratura, skupna krušna peč, manjši vrt za zelenjavo, drvarnica, stranišča na štrbunk …

In, če se vrnemo v Litijo, ki jo Sava “objema”. V Litiji sta bili nekoč dve ladjedelnici, čolni pa so se izdelovali v Čolniščah v Zagorju. V okoliških vaseh so gojili lan za ladijske vrvi. Ob Savi so bile neizbežne številne gostilne in cerkvice posvečene sv. Miklavžu. Marsikaj je potem spremenila železnica 1849, Leta 1855 pa je bil zgrajen prvi most v Zasavju – v Litiji.

Savo so ljudje prečkali največ z brodovi, v Zasavju tudi z žičnicami (štreknami, luft poni in cickami). Eno takšno si še vedno lahko ogledate med Hrastnikom in Zidanim Mostom. Najbolj pogumni se z njo tudi peljejo čez Savo. Več TUKAJ!

V Posavju so lovili in nabirali premog iz reke. Kavsarji so bili tisti, ki so iz Save lovili les, vlačugarji pa so z vrvjo čez ramo vlekli manjše ladje. Motvozarji so v Loki pri Zidanem Mostu izdelovali vrvi za vleko ladij po Savi navzgor.

Na spletni strani Mestnega muzeja Litija lahko preberete, še bolje pa, da muzej obiščete:

Reka Sava je, poleg rudarjenja, tisočletja krojila življenje ljudem, ki so živeli ob njenih bregovih. V Litiji je bilo eno najpomembnejših pristanišč s čolnarskim uradom, mitico in carinarnico. Za čolnarje, pristaniške delavce in potnike je skrbelo veliko gostišč, kmetje so za izdelavo ladijskih vrvi gojili konopljo in lan, cele družine pa so se ukvarjale s pletenjem vrvi za prodajo. Za potrebe vlake ladij so vzrejali vlečno živino. V Litiji sta delovali 2 ladjedelnici. Celoten kraj s širšo okolico je živel od donosne savske plovbe.

Sava še nikoli ni bila tako nizka: V Litiji spet lahko vidite ostanke starega lesenega mostu

 

- Oglaševanje -

Najbolj brano


Preberite tudi

Košarkarji GESŠ Trbovlje do drugega mesta v Celju

Ob koncu prejšnjega tedna so se dijaki GESŠ Trbovlje udeležili področnega tekmovanja v košarki. Na turnirju, ki je potekalo v športni dvorani Gimnazije Celje...
X