Ostri Vrh je celovečerni film, katerega ideja temelji na resničnih dogodkih, ki so se odvijali ob napadu na Kraljevino Jugoslavijo leta 1941 in govori o začetku druge svetovne vojne na Slovenskem. Dogajanje bodo gledalci spremljali skozi oči majhne vojaške enote, ki jo pošljejo na severno mejo, da bi se soočila s silami nacistične Nemčije.
Kmetija na Podkumu, ki bo gledalce popeljala v preteklost
Zasavsko Filmsko ustvarjalno društvo Loke studio je za snemanje izbralo zapuščeno kmetijo na Podkumu, ki se je v filmu prelevila v visokogorsko kmetijo na Koroškem. “Lokacija snemanja je bila čudovita in zelo slikovita, vendar težko dostopna. S tem so bili povezani tudi mnogi problemi. Od transporta snemalne opreme do lokacije, prevoza igralcev kot tudi skrbi za prehrano in druge osnovne potrebe,” nam je povedal režiser Matic Poropatič. Da je snemanje zgodovinskega filma zelo zahteven projekt, je še dodal, “saj zahteva neizmerno veliko truda pri iskanju lokacij, kostumov, statistov in vsega ostalega, kar gledalce popelje v daljno preteklost”. Kot vrhunec snemanja je režiser opisal snemanje bitke, pri katerem so s pomočjo ogromnega števila statistov poustvarili spopad med vojaki nacistične Nemčije in majhno enoto vojakov Kraljevine Jugoslavije.
Prigoda s kostumom pa se je zgodila ravno glavnemu igralcu, Mirzi Ribiču. “Zame smo morali narediti uniformo po meri in ker smo se pri merjenju malce ušteli, sem dobil premajhno uniformo. Ker pa se je mudilo, mi je Matic svetoval, naj grem oblečen pod mrzel tuš in se bo material, iz katerega je uniforma, raztegnil …No, jaz sem ga ubogal, uniforma pa se ni niti malo raztegnila. Na koncu je morala svoje vseeno oddelati šivilja,” je opisal prigodo s snemanja. Za Ribiča, ki je sicer amaterski gledališki igralec, je bila to prva večja filmska vloga. “Tudi prej sem že sodeloval v kakšnem večjem projektu, ampak z manjšimi vlogami. Glavna vloga pa je kar zahtevna, saj moraš v natrpan urnik umestiti še učenje teksta,” je pojasnil igralec.
Obstoj filma mali čudež, ki ne bi nastal brez Zasavcev
“Čeprav smo se med snemanjem srečali z marsikaterim izzivom, smo jih s skupnimi močmi in dobro voljo skozi celoten projekt rešili,” je povedal Poropatič.
Naj omenimo še, da je bil projekt ustvarjen na prostovoljni bazi in brez finančne podpore ali sredstev in zato, kot pravi režiser, “je obstoj filma Ostri Vrh še toliko večji čudež, ki ne bi obstajal brez neštete množice ljudi iz naših krajev, ki so nesebično pomagali”. Tako brez omahovanja Poropatič zatrdi, da je z dolgim seznamom sodelujočih film zasavski projekt in lep prikaz sodelovanja in združenja moči. Po začetku priprav in snemanja v letu 2022, bo film kmalu ugledal luč sveta in občutki ustvarjalcev so ob tem kar mešani.
“Po eni strani je veliko olajšanje, ko je nek takšen projekt za nami in seveda smo presrečni, da smo ga uspešno zaključili. Po drugi strani pa je težko biti brez nekega cilja, zato smo z mislimi že pri potencialnih prihodnjih,” je povzel Poropatič.
“Občutki pred premiero so super. Film smo začeli ustvarjati že 2022 in ker se je izkazal za zelo zahtevnega, smo snemali še v naslednjem letu. Zdaj smo že vsi v pričakovanju na jutrišnjo premiero. Še posebej se veselim, ker bo ta v lokalnem okolju in bodo prijatelji, sodelavci, znanci in vsi drugi lokalci lahko prišli pogledat, kaj smo ustvarili na domačih tleh,” je svoje občutke povzel Ribič.
Kdor bi si želel ogledati film in pogovoriti s filmsko ekipo, se lahko udeleži premiere, ki bo – seveda – v Zasavju. V Delavskem domu Trbovlje ga bodo zavrteli že jutri ob 19. uri. Ogled filma je BREZPLAČEN.


Minister, ki mu rudarsko okolje ni neznano, je prav tako kandidat na listi za evropskega poslanca stranke Levica. Prvi cilj, ki ga v stranki zagovarjajo, je zaključek zelenega prehoda. Mesec pa prav tako močno zagovarja evropski steber socialnih pravic. “Evropa ne sme biti samo prosti trg, ampak tudi prostor, kjer imamo zagotovljeno najvišjo raven socialnih pravic na svetu,” je prepričan kandidat, ki kot prioriteto postavlja tudi reševanje stanovanjske problematike, saj so, kot pravi, “stanovanja postala neverjetno draga, ne samo v Sloveniji, ampak po celi Evropi. Govorim o najemu in nakupu”. Še bolj konkretno, je poudaril, če bo izvoljen v Evropski parlament, bo pri stanovanjski politiki predlagal sklad, ki bi državam, kot je Slovenija, pomagal graditi javna najemna stanovanja. Kot eno izmed pomembnih tem je Mesec izpostavil negotovost v svetu, ki je razdeljen med dvema velesilama. Sam meni, da je po 70 letih življenja v senci čas, da se Evropa postavi na svoje noge in se ne nagiba k eni ali drugi velesili.
“Kadarkoli sem s kolegi iz Evrope, z ministri za delo, sestankoval, se je pojavljala negotovost glede prihodnosti ob hitrem razvoju umetne inteligence,” je kandidat za evropskega poslanca načel naslednjo temo pogovora. Pojasnil je, da jih vse malce skrbi, koliko delovnih mest je zaradi UI ogroženih. Sam je mnenja, da bi se morali v Evropski uniji vprašati predvsem, kako lahko UI uporabimo sebi v prid. “Kako bi jo uporabili, da bi nam olajšala delo, nam omogočala krajše delovnike, sprostila več delovnega časa in ne prevzemala delovna mesta. Zaradi tehnologije moramo živeti bolje, ne slabše,” je prepričan Mesec.
Da bi bila udeležba na volitvah in posameznikov glas izbranemu kandidatu res smiselna in za Slovenijo koristna, je Mesec pojasnil skozi dva razloga. “Evropska unija predstavlja okvir za
Kot smo že večkrat poudarili, letos potekajo volitve slovenskih predstavnikov v Evropski parlament in trije posvetovalni referendumi. Volitev v Evropski parlament se v Sloveniji lahko udeležijo tudi državljani drugih evropskih držav, ki prebivajo v Sloveniji.
Komunala ima trenutno 105 zaposlenih, sistematizacija je do sedaj vključevala neverjetnih 90 različnih vrst delovnih mest. Če preprosto pojasnimo. Denimo – namesto, da bi imeli zaposlene 3 vrtnarje, so imeli zaposlenega vrtnarja, pa še vrtnarja za grobove in tudi pomočnika vrtnarja za grobove. Kar je, po besedah Žlaka, nesmiselno in bo nov sistem to končno uredil. Še večji nesmisel pa je bil, da naloge in odgovornosti zaposlenih niso bile jasno določene. Po domače povedano, še izjavi direktor, bo zdaj jasno “kdo pije, kdo plača”.
Se pa obetajo spremembe tudi za občane. Tržnica dela z minusom, tam se obetajo spremembe. Že 20 let se ni spremenila grobnina, nesmiselno je, da občani za to storitev prejemajo ločeno položnico. In kot še našteje naš sogovornik, ogrevanje bo do konca letošnjega leta zagotovo ostali na ravni zadnjih mesecev kurilne sezone, z vsemi močmi pa iščejo načine, da bi toploto za leto 2025 občanom Trbovelj lahko pocenili. Več bo znanega jeseni.