07. 01. 2022

“Bili smo trije – vsi rasli skupaj, vsi iz istega bloka, vsi DJ-i.” In eden izmed te trojice je Karlo Rodošek, po srcu sicer rocker, ki se je spustil v svet glasbe, tedaj še kot “zelenec” star 16 let. Vrtel je v Čaru, Shakesu, Portu, Mesečini, …in četudi so od njegovih začetkov minila dobra tri desetletja, je v to vejo kulture še vedno vpet. 

Vedno je bilo treba plačati vstopnino, ampak glede tega se ni “bunil” nihče

Bilo je to obdobje, ko je bila priljubljena revija Bravo, tedaj samo v nemščini – tam so bile navedene lestvice priljubljene glasbe za cel svet. “Poslušali smo Radio Luksemburg, čeprav je vmes precej hreščalo, in na TV Koper ob četrtkih zvečer spremljali Videomix, pa tudi italijansko oddajo Alta Pressione,” se je vrnil v preteklost sogovornik DJ Carlo. Hiti so bili tedaj denimo Together in electric dreams, Words don’t come easy, Madonnina glasba, na splošno disco zvrst …. “Pa Triler Michaela Jacksona!” Ta spot je bil VAU – kot bi gledal film!” Pozneje je imel Val 202 na sporedu ob ponedeljkih ob 20h lestvico slovenskih diskotek, kar je tudi bila dobra osnova, saj so DJ-i razkrivali svoje lestvico in predstavljala se je nova glasba.

Karlo Rodošek je najprej vrtel glasbo v Čaru, kamor so prihajali iz Hrastnika, Trbovelj, Rimskih Toplic in Laškega, nekaj malega je “sukal muziko” tudi v Mladinskem klubu Konzum. Okrog devetih zvečer se je odpiralo, vedno je bilo treba plačati vstopnino, ampak glede tega se ni “bunil” nihče, se spominja sogovornik.

Po plošče v Italijo ali na devize naročili iz Londona

“Tedaj je bil vsak, ki je delal v smeri, da postane ali je že bil DJ, cenjen in ljudje so nas gledali s povsem drugačnimi očmi kot danes,” opisuje razliko DJ Carlo, ki pojasni, kako je bilo ob glasbenih željah: “Če želenega komada nisi imel, si rekel, “nimam”, pa je bilo ok. Danes pa že vsak potegne iz žepa telefon in samo po sebi umevno je, da vsi imajo dostop do vsega.” Včasih nikakor ni bilo tako. Po plošče je bilo treba iti v Italijo, nekaj smo jih kupili od priznanih DJ-jev, ki so vrteli v Ljubljani, prevladovale pa so kasete. Cene za plošče so bile namreč visoke. “Od 25 do 28 tisoč lir so bile kavbojke, plošča, na kateri so bili štirje komadi pa od 13 do 20 tisoč lir,” ponazori. “Še devize smo kupovali in celo iz Londona naročili kakšno ploščo.” Največ so se pa uporabljale kasete, pove in se hudomušno namuzne ob spominu, da je celo kolekcijo Avsenikovih kaset, ki jih je imel njegov oče, preprosto izbrisal, ko je originalno zapisane narodno-zabavne hite preprosto “povozil”, ko je na tiste kasete posnel disco glasbo preko radijskih valov.

Imena, ki so zaznamovala nočno življenje

Karlo Rodošek pripoveduje, da je v Čarliju vrtel glasbo dokler se gostilna, ki se je ob petkih in sobotah prelevila v disco klub, ni napolnila, potem pa so vrteli DJ Božo, ta je nekaterim vlil osnove didžejstva, pa tudi DJ Dady iz Ljubljane. Nato je DJ Karlo okrog dva meseca delal še v diskoteki Lord v Šmarju pri Jelšah: “Mi, ki smo šele začenjali kot DJ-ji, se nam je fajn zdelo: Ni bilo treba plačati vstopnine, zastonj pijača celo noč, še koga si lahko pripeljal s seboj, ta glavno je bilo pa, da si bil “v dogajanju”. Ko se je vrnil iz služenja vojaškega roka v črnogorskem Baru, je kratek čas vrtel glasbo še v hrastniškem hotelu, nato pa se je preselil na Obalo. Tam je bilo vse bolj dostopno zaradi bližine Italije in kadar je prišel h kolegom na obisk v domače Zasavje, je kdaj prinesel kaj, kar se v revirjih ni dalo dobiti.

Zlati časi v Shakesu, ko je postal “DJ Kekec”

Ko se je DJ Carlo po petih, šestih letih vrnil z Obale v Zasavje, je začel v Shake’s-u. Pri prvem lastniku je sicer glasbo vrtel DJ Božo, ki pa se je prestavil v bar Da Capo in z novim lastnikom je v Shake’s prišel Karlo. Tudi zaslužki z vidika didžejstva so bili že boljši, kar je trajalo okrog štiri, pet let. Tu se je Rodoška prijel nadimek DJ Kekec.

“Kljub temu, da je bila pijača draga, je v Shake’s-u pokalo po šivih. Ob petkih in sobotah nisi noter prišel, pred vhodom je bilo po štiri, pet redarjev, da o vrsti avtomobilov, ki je segala daleč niti ne govorim. V Shake’su je bilo vse, od Laškega, celega Zasavja in do Litije,” pripoveduje danes 52 letni Karlo, ki doda, da se je zvrščalo toliko ljudi, da je vrtel vse žanre: pop, disco, rock, techno. In z zadovoljstvom pripomni še: “Pa ni prihajala samo mladina, 18-20-letniki, tudi starejši so radi hodili plesat. In peli so zraven …” 

Zaton s protikadilskim zakonom in z zapiranjem rudnikov

Kasneje je bil Karlo Rodošek – DJ Carlo navzoč še v lokalu Porto, pa v medvoškem klubu Kanu, v Mesečini na Bevškem… Ko kajenje ni bilo več dovoljeno v zaprtih prostorih, je vzporedno nastopil tudi čas zatona nočnega življenja v Zasavju, ocenjuje DJ Carlo in pove, da je svoje dodalo tudi dejstvo, da so se rudniki začeli zapirat. “Enostavno ljudje niso več imeli denarja.” 

DJ Carlo (levo) pod sojem klubskih žarometov

Ampak duša DJ-a je ostala, tudi ko časi niso bili več naklonjeni plesu do zore. “Ko enkrat not padeš, si noter,” kratko pojasni, da je to svet, kateremu se nikdar ni odrekel ali ga dal na stran.

Lanskega avgusta je tako vrtel glasbo na Hi Festivalu, na motozboru v Kidričevem, v Cutty Shark Pubu v Ljubljani, tudi didžejstvo na rojstnodnevnih zabavah in obletnicah je bilo priljubljeno nekoč in je še danes. “Moraš gledat na ljudi, kakšni so in vrtet, kar se jim dopade. Važno je samo to, da ob glasbi, ki jo vrtiš, uživajo,” sklene.

SORODNI ČLANKI:

Zasavska skrita zvezda elektronske glasbe