Participativni proračun, z uvedbo katerega je v zasavski regiji led prebila Občina Hrastnik, nameravajo uvesti tudi v Občini Zagorje ob Savi. In pri tem so se obrnili na Občino Ajdovščina, ki je orala ledino v Sloveniji na tem področju pod imenom Moja pobuda.
Kot je preko videopovezave povedal ajdovski župan Tadej Beočanin, ki se je vključil v decembrsko občinsko sejo Občine Zagorje ob Savi, je za njimi že tretji cikel zbiranja predlogov in glasovanja, pri tem pa je poudaril, da je “pomembno, da so v pozivu zajete vse ključne informacije, preko katerih lahko občani oddajo ustrezne pobude in so seznanjeni, kaj in kako se bo nato s temi pobudami dogajalo.”
Participativni proračun je mehanizem vključevanja občanov in “s tem, ko lahko v okviru le-tega občani o porabi dela proračunskega denarja soodločajo, se izboljšuje tudi kakovost življenja,” je učinke, ki so drugod po državi, kjer to obliko proračuna že prakticirajo, spodbudni, komentiral župan Občine Zagorje ob Savi Matjaž Švagan.
Ajdovski župan Tadej Beočanin
Zagorskim svetnikom in svetnicam je Beočanin tudi svetoval, naj se pri uvedbi te vrste proračuna aktivno pristopi do posameznikov, predvsem predsednikov krajevnih skupnosti, ki zlasti na podeželju uspejo pritisniti na prave vzvode, tako da se krajani povežejo in pravzaprav v svoji enotnosti pogosto tudi poskrbijo, da so predlagani projekti izglasovani.
“Po naših izkušnjah si ljudje želijo postavitve otroških igrišč in igral, postavitve turističnih tabel in podobno – projekte, ki vsem prinašajo marsikaj in zagotavljajo nekaj novega v luči napredka in razvoja,” je opisal prvi mož Občine Ajdovščina, ki je razkril tudi veliko razliko, ki so jo zaznali med deležem prebivalstva, ki je oddalo svoj glas.
Igrala so med pogosto izkazanimi predlogi
V povprečju se glasovanja udeleži 25 odstotkov občanov (občani nad 15 let), bistveno več pa na glasovalna mesta pridejo na podeželju; na območju izven mestnih središč so namreč zabeležili že 78 odstotno glasovalno udeležbo, medtem, ko so se po drugi strani srečali z le štiriodstotno v ajdovski krajevni skupnosti.
V Hrastniku, kjer so prvič poskusno participacijo občanov v proračunu dodali lani, letos pa so vključili vse krajevne skupnosti – se je na poskusnem polju ene krajevne skupnosti izkazalo dobro, vse prej kot to pa v zadnjem letu. Letošnje glasovanje in pobiranje predlogov po krajevnih skupnostih se je izkazalo za nepošteno in vse prej kot to, kar naj bi participativni proračun predstavljal – torej, da lahko predlaga in tudi odloča vsak.
SORODNI ČLANKI:
Čebelarsko društvo Litija, ki združuje okrog 130 čebelarjev iz občin Litija in Šmartno pri Litiji je bilo ustanovljeno leta 1921 in tako so v iztekajočem se letu že 100. leto dejavni. Širna Slovenija in slovenski čebelarski svet pa se lahko prav litijskim čebelarjem zahvali za njihov velik prispevek, pravzaprav prvi, v boju med industrijo in življenjem – znamenita čebelarska pravda se je odvijala namreč prav po zaslugi litijskih čebelarjev, ki so bili napredni v mišljenju z vidika opominjanja na pomen ekologije.
Kot je pojasnil direktor ZD Hrastnik Gregor Pajić, sam Center za krepitev zdravja vsebuje (poleg teh, ki jih že izvajajo) tudi dodatne vsebine in posledično dodatno zaposlene ljudi.
Gregor Pajić