25. 10. 2021

Koronavirus je močno posegel v način šolskega dela. Zaradi okoliščin v povezavi s covid-19 in šolanja na daljavo so bili v času učenja in poučevanja prikrajšani vsi ‒ učenci in učitelji. Medtem, ko so se lani tak čas učenci od 6. razreda naprej že šolali od doma, pa letošnja prva dva jesenska meseca pouk (če pustimo ob strani karantene) poteka v šolah.  Kako so sprejeli vrnitev v šolo, kje so težave in kje prednosti, smo poizvedovali na OŠ Ivana Skvarče v Zagorju ob Savi.

Eh, bom že …

V preteklem šolskem letu so učitelji že usvojili didaktiko poučevanja na daljavo in se izpopolnili v spretnostih uporabe informacijske tehnologije, a obenem ni več dvoma, da je skoraj nični osebni stik z učenci pustil globoke posledice na čustveni in vedenjski ravni učencev. “Pomanjkanje stikov z vrstniki in učitelji je rezultiralo v čustveno apatijo, ležeren pristop do učenja pa do zmanjšanja delovnih navad učencev in nižanja ravni osebnih ciljev ter občutka za odgovornost do lastnega dela,” izpostavlja Mateja Naprudnik Praunseis, ki poučuje učence 7., 8. in 9. razredov.

Znova graditev na odnosih, šola V šoli je še vedno najboljša

Na zagorski šoli so že takoj ob njihovi vrnitvi izpred računalnikov v učilnice zaznali navdušenje učencev, a ko so poprijeli za delo, so kaj kmalu opazili, kako nazorno so se začele kazati razsežnosti posledic učenja na daljavo. “Veliko jih je imelo težave z navajanjem na šolsko rutino dela, predvsem pa so se pojavljale težave na odnosni ravni, ki so se mnogokrat kazale v obliki fizioloških simptomov različnih bolezni.”

OŠ Ivana Skvarče Zagorje ob Savi

Po tem, ko so vsi slovenski učenci bili primorani šolo izvajati preko ekranov, domala vsi na OŠ Ivana Skvarče danes cenijo, da lahko znova sobivajo v šolskih prostorih, kjer se učenci počutijo varne, sprejete ter se soočajo s pozitivnimi in negativnimi izkušnjami sobivanja, na podlagi katerih lahko osebnostno rastejo.

“Tudi učitelji smo dobili nov zagon. Imeti otroka pred seboj, ga čutiti, slediti njegovim vzgibom, neverbalno izraženim potrebam in željam je za učitelja neprecenljivo, saj lahko le tako ustrezno usmerja učni proces in se prilagaja učnim situacijam,” opisuje sogovornica, ki poučuje slovenščino in državljansko in domovinsko kulturo ter etiko v zadnji triadi na zagorski osnovni šoli. K temu dodaja še, da so tudi učitelji preko pouka na daljavo postali okrepljeni z drugačnimi metodami dela, ki jih lahko danes kombinirajo z že utečenimi. “Tako je pouk bolj dinamičen. V večji meri smo se usmerili k temu, da učenci tekom vodenega učnega procesa sami dosegajo cilje, da več samostojno raziskujejo, kritično razmišljajo ter pisno in ustno ubesedijo svoja razmišljanja in mnenja.”

So plusi in minusi, konkretnih lukenj v znanju ni

Učenci so tekom pouka na daljavo pridobili ogromno spretnosti na področju elektronskih medijev, bolje so računalniško opismenjeni, kar je zagotovo prednost. Konec koncev je uporaba sodobne tehnologije v izobraževalne namene še ena izmed novih realnosti, ki ponuja ‒ ob kritične pristopu ‒ številne prednosti.

“Konkretnih lukenj v znanju ni zaslediti,” je po eni strani zadovoljna učiteljica Mateja Naprudnik Praunseis, ki pa po drugi plati izpostavlja, da je znanje učencev, ki so tudi v normalnih razmerah manj motivirani za šolsko delo, imajo slabše učne sposobnosti ali pa živijo v težjih socialnih razmerah, precej slabše, kot bi bilo, če bi bili v šoli, kjer učitelji ves čas formativno spremljajo njihovo delo in napredek.

“Učitelji smo tako v začetku šolskega leta po strokovnem posvetu v letnih učnih pripravah natančno načrtovali, katere učne vsebine so tiste, ki jih je potrebno dodatno utrditi ali ponoviti,” še opisuje rešitve, ki so jih vpeljali.

SORODNI ČLANKI:

Po šolanju na daljavo: Kot prvi šolski dan, tudi kakšna solzica sreče se je utrnila