Ob uradni predaji ceste njenemu namenu je Občina Zagorje v naselju Kisovec pripravila slavnostno otvoritev. Ob tej priložnosti je v Zasavje prišla tudi ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek, ki je ob tem poudarila, da bo “cesta gotovo pomembno izboljšala prometne razmere in varnost v kraju”. Pri tem je še napovedala, da pripravljajo proračun, kjer je vštetih še kar nekaj novih projektov.
Matjaž Švagan
Župan Občine Zagorje Matjaž Švagan, ki je skupaj z ministrico prerezal trak, je spomnil na moč sodelovanja pri tako velikih projektih in cesto označil za “velik slovensko – zasavski preboj s podporo države, Evropske unije in lokalne skupnosti. Investicija v to cesto, ki predstavlja pot do avtoceste, bo pripomogla k večji varnosti za vse generacije v Kisovcu. “. Pohvalo pa je podal tudi za gradnjo galerije, za katero verjame, da bo prispevala k varnosti na cesti med Zagorjem in Litijo in si želi, da se čim prej zaključi.
Fotogalerija:
Vrednost investicije je presegla 4 milijone evrov
Spomnimo, dela v Kisovcu so obsegala rekonstrukcijo ceste v širini 6 metrov in pol, zamenjali so voziščno konstrukcijo v dolžini preko enega kilometra, kjer so v celotni dolžini na obeh straneh uredili tudi pločnik ter priključke na novo zgrajeno kolesarsko stezo. Zgradili so še dva krožišča, opravili rekonstrukcijo mostu, naredili zidove s protihrupno ograjo ter odvodnjavanja z izvedbo meteorne kanalizacije. Kisovec je pridobil tudi semaforizirano križišče, para avtobusna postajališča ter cestno razsvetljavo v naselju. Vrednost del je preko 4 milijone evrov, od tega je skoraj 3 milijone in pol financirala Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo (DRSI), dobrih 600.000 evrov Občina Zagorje, Telekom Slovenije je financiral dela v vrednosti skoraj 18.000 evrov.
Za cesto je sicer izdano dovoljenje za omejeno uporabo, saj mora izvajalec opraviti še nekatere manjše pomanjkljivosti, ki pa po podatkih DRSI ne vplivajo na varnost cestnega prometa.
Sorodni članki:
FOTO: Se bliža konec gradbenih del in odstranitev semaforja?
Kot prvošolka je imela težave z branjem, danes pa kot učiteljica slovenščine širi ljubezen do branja
Nagrajene so s sončnico na rami.
Ena od dobitnic letošnjega priznanja, Irena Senčar, je zaposlena na OŠ narodnega heroja Rajka kot učiteljica slovenskega jezika. Ljubezen do knjige skrbno prenaša na mlajše generacije in njena ustvarjalnost je pri tem neizčrpna.
»Kot prvošolka sem imela težave z branjem,« priznava nasmejana Irena. »Rada pa sem poslušala, kar so mi starejši pripovedovali in brali. Ko bi pa morala to početi sama, se je zataknilo. S pomočjo staršev sem se, kljub začetnemu odporu, naučila lepo brati. Takrat se je začelo moje pravo druženje s knjigo. Doma smo vedno radi brali in knjige že od nekdaj zavzemajo velik del našega življenjskega prostora.«
Sodobna tehnologija ima danes velik vpliv na otroke. Pravo mero je težko določiti, pri tem pa je zelo pomembna vloga staršev.
»Otroci prekmalu dobijo v roke pametni telefon. To so generacije, ki odraščajo na YouTubu, Tik Toku, v svetu dražljajev povečane resničnosti, umetne inteligence in drugih naprednih tehnologij. Glede na njihovo starost ima to velik vpliv na koncentracijo in bralno razumevanje. Pisanje in branje sta pomanjkljiva, še posebno, ker pišejo v slengu, brez ločil, velikih začetnic. Starši se ne zavedajo, kako pomembna je njihova spodbuda, predvsem da se otroci naučijo čitljivo pisati, da znajo brati in prebrano tudi razumeti. Tu pa je še vedno na prvem mestu vaja.«
Motivacija je bolj uspešna z različnimi pristopi. Vaši so nadvse zanimivi: poslikave, knjižne police in gajbe, table, kviz, videoposnetki v času korone …
Poslikava v učilnici.
»Letos sem se razveselila matične učilnice. Preuredila sem jo in zdaj je to najlepša učilnica na šoli – po mojem mnenju, seveda (smeh). Pri tem mi je pomagala hrastniška umetnica Klara Šlenc, ki je že pred tem sodelovala z našo šolo. V moji učilnici so našli svoje mesto trije knjižni velikani: Primož Trubar, Ivan Cankar in France Prešeren. A v malce drugačni vlogi, kot smo jih sicer vajeni: Trubar je knap, Cankar lutkar, Prešeren pa godbenik. Tako so nam malce bolj domači.
Naš knjižni kviz ni namenjen le poglobljenemu branju, njegov cilj je tudi, da se učenci navadijo na knjigo, jo spoznajo, si ogledajo ilustracije, spoznajo avtorje, letnico izdaje, založbo, se naučijo uporabljati kazalo. Prelistajo, poklepetajo …«
Uspešno izvajate tudi projekt medgeneracijskega branja. Skupaj z učenci obiskujete hrastniški vrtec in dom starejših, kako se na to odzovejo otroci?
V hrastniškem vrtcu.
»Učenci se z veseljem pripravljajo na ta srečanja in spoznavajo, kakšno je življenje od vrtca do pozne starosti. Seveda se program glede na starost razlikuje. Obisk doma starejših je res nekaj posebnega, nekaj za dušo. Srečujemo se tudi z ljudmi, ki poznajo književnost, pišejo pesmi. Radi obujajo spomine na otroštvo, vzpostavljajo se lepe in pristne vezi. Brez prepada med generacijami.«
Kaj vam je ljubše – elektronska ali običajna knjiga?
»Najraje imam knjigo v fizični obliki, ni lepšega kot vzeti jo v roke in prelistati. Če je nova, je to še poseben užitek, takrat mi prav diši. Ko grem na dopust, vzamem kakšno žepno knjigo ali si kaj zanimivega izposodim v knjigobežnici. Knjiga je povsod z menoj.«
Lepo se družijo.
Splošno je znano, da učenci radi poiščejo kratko vsebino knjige za domače branje ali bralno značko na spletu in jo kar prepišejo. Se vam je to že zgodilo?
»Ja, se je. Dobila sem že več enakih domačih branj. Učencem iskreno povem, kaj o tem mislim, in večinoma me razumejo. Sicer pa dobro poznam otroke in njihov besedni zaklad. Na šoli se vedno potrudimo in poiščemo knjigo, ki jih bo pritegnila. Ponudimo tudi branje na malo drugačen način, v šoli, ko sedimo v krogu, ali pa zunaj v naravi. Letos smo v devetem razredu za domače branje brali Dnevnik Ane Frank. V povezavi s tem smo si ogledali tudi dokumentarce, pričevanja, se povezali s snovjo pri zgodovini – vse z željo pritegniti, motivirati.«
Glede na to, da res veliko berete, tudi kaj napišete?
Tudi Pika bere. Irena kot Pika Nogavička.
»V tretjem razredu sem bila prepričana, da bom pisateljica. Do pisanja in pisateljev gojim veliko spoštovanje. Da bi začela, bom morala še ogromno prebrati, se naučiti. Včasih napišem kakšno priložnostno pesmico, ki po mojem mnenju ni za objavo.«
Izkazali ste se že kot moderatorka …
»To je nekaj zame, za mojo dušo. Veliko sodelujem s hrastniško knjižnico in pri tem res uživam. Za vsako srečanje se dobro pripravim, se pa zgodi, da pogovor spontano skrene v nenačrtovano smer in to je dobro, ker je pristno in iskreno. Sončnica na rami je pripeljala k povabilu za moderacijo na letošnji Vilenici. Gre za mednarodni literarni festival z dolgo tradicijo, ki sedaj že tradicionalno gostuje tudi v Hrastniku. Letošnja tema je resnično aktualna, festival bo pod geslom ›Ikar 2.0‹ posvečen umetni inteligenci. Naj torej izkoristim to priliko in vse lepo povabim na pogovor s slovenskim pesnikom, piscem in kritikom Muanisom Sinanovićem. Brali in pogovarjali se bomo v ponedeljek, 2. 9., ob 19. uri, v hrastniški Kompresorski postaji. Se že veselim!«
Kdor želi vrtnariti in za to nima ustreznega prostora, bo lahko zemljišče najel ali zakupil od Občine Hrastnik, ki je na svoji spletni strani objavila namero o sklenitvi neposredne pogodbe. Oddajajo namreč zemljišča, katera imajo v uporabi posamezne fizične osebe, katerim je potekla pogodba ali pa si najema še niso uredili.
Za vrtiček v velikosti do 100 kvadratnih metrov bodo na Občini sklenili najemno pogodbo za obdobje 5 let z možnostjo podaljšanja, za ostala zemljišča nekmetijske rabe v občinski lasti pa po dogovoru. Najemnino bodo zaračunali po veljavnem ceniku sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, vendar ne manj kot 20 evrov nas leto.
Ureditev najemnih razmerij na dan odprtih vrat
Ponudbe ali izjave o interesu v pisni obliki sprejemajo na naslov Občine Hrastnik do zadnjega septembra. V kolikor bo prispelo več ponudb za isto lokacijo, bodo opravljena pogajanja o ceni.
Da si bodo zainteresirani uredili najemno razmerje, bodo na Občini Hrastnik 2. oktobra organizirali dan odprtih vrat. Na voljo bodo med 9. in 11. uro ter med 14. in 15. uro.
Sorodni članki:
Imajo občine urejene vrtičkarske cone ali vsak nekaj malega posadi in postavi kar hoče?
Z razširitvijo območja, kjer bo možno voziti do 30 kilometrov na uro, bodo v Trbovljah povezali dele naselja, ki takšno omejitev že ima in je po podatkih Občine Trbovlje pozitivno sprejeta. Na povezovalni cesti Trbovlje – Hrastnik in industrijski cesti do krožišča Sušnik bo omejitev še vedno 50 kilometrov na uro.
Foto: Občina Trbovlje
Iz Občine so z geslom “Furam 30 – za varnejše in boljše Trbovlje” sporočili, da so že začeli postavljati nove prometne znake, ki opozarjajo na omejitev hitrosti: “Otroci si želijo aktivno pot v šolo, zato je prav, da jim to omogočimo. Med drugim tudi tako, da bo njihova pot v šolo varnejša”.
Spomnimo, na Občini Trbovlje so na omenjenem območju izvedli meritve, ki so pokazale, da se kar 85 odstotkov voznikov ne drži predpisanih omejitev na lokacijah med Vreskovim in Nasipi, rekorder pa je peljal kar 84 kilometrov na uro.