Splavarjenje kot etnološka-turistična prireditev je bila izvedena prvič leta 1998 na pobudo Cveta Gerčerja, že nekaj let za zatem (l. 2001) pa je splav zaplul po reki Savi, prvič z vsemi potrebnimi dovoljenji in dokumentacijo, da vozi v turistične namene. Vsakoletno dogajanje v drugi polovici junija prinaša s seboj raznovrstne manjše prireditve, ki skupaj tvorijo celoto – po vsej državi znano pod imenom “Splavarjenje.”
Zamisel o splavarjenju, seveda ne v gospodarskem smislu, se je začela rojevati pred skoraj 30-imi leti, ko sta ljubezen in poroka pripeljala Cveta Gerčerja v Radeče. “Iz hiše, kjer sem tedaj po novem stanoval, sem imel jasen pogled na Radeče in na reko Savo, in kot dolgoletnemu turističnemu delavcu mi je najprej padla na pamet misel “Kaj je zdaj to, kako, da se tukaj nič ne dogaja.” in o tem sem malo potožil znanki Pavlici Molka,” pripoveduje sogovornik, ki je v Hrastniku vodil avto-šolo in turistično agencijo.
Cveto Gerčer, foto: osebni arhiv
Navezal je stik s turističnim društvom Radeče, kjer so mu dali proste roke, da zamisel izpelje.
In res: pridobil je sponzorje, zbral okrog sebe delovno ekipo, in se zato, da bi pripravil vse skupaj čim bolj avtentično, tudi zakopal v knjige. “Prebiral sem literaturo o savinjskih flosarjih, tam pa našel tudi zapis o krstu ‘zelenca’,” pravi začetnik radeškega splavarjenja v turističnem smislu, ki ponosno pove, da se po tistem postopku še danes krsti izbranega potnika na krovu splava.
Drago Čeč za krmilom splava
Splav, s katerim je leta 1998 potekala vožnja, je blagoslovil takratni župnik Slavko Kalan, ki je tedaj za to pridobil posebno dovoljenje iz samega “svetega sedeža katoliške Cerkve” – Vatikana. Poleg vožnje s splavom, pa je v Radečah postala tradicionalna tudi prireditev, ki se odvija prav v teh dneh.
Nekoč: Ulično gledališče, konjenica z vitezi, rokodelci
Program splavarjenja nekoč – do ustanovitve KTRC Radeče, ki je zatem prevzelo vajeti z vidika izvedbe dogodka – je zajemal široko paleto aktivnosti.
Imeli so razstavo oklepov znanega svibenskega kovača Oblaka in konjenike oblekli v viteze; nastopali so igralci uličnega gledališča iz območja geometrijskega središča Slovenije, posebej za namen “Splavarjenja” so odprli “splavarsko gostilno”, od blizu so predstavili različne obrti rokodelskega sveta.
Prikaz bojevanja nekoč (spomin na Ostrovrharje)
Prikazali so tudi, kako se izdeluje papir, kot se je za dolino, ki je največ kruha dajala zaposlenim v papirni industriji, tudi spodobilo. “Korbar je pripeljal stare vozove, igrala je skupina Agropop,” spomine obuja Gerčer, ki je dejal, da pa so bili ob vpeljavi tega dogodka v radeški prostor trdno odločeni, da ne želijo nobenega kiča!
Dogajanje tekom tega konca tedna
Četudi so se časi precej spremenili, pa dogodek “Splavarjenje” ostaja zaščitni znak Radeč, le s časom je pač postal malce drugačen.
Novost Splavarjenja 2024 je dejstvo, da bo vse skupaj trajalo štiri dni namesto običajne tri. Četrtkovo popoldne bo v popoldanskem času namenjeno najmlajšim, sicer pa bodo dnevi v znamenju glasbe, koncertov in aktivnosti domačih društev.
Med drugim bosta potekala dva dogodka v duhu obeležitve dveh okroglih obletnic: slavnostna akademija ob 70-letnici Združenja šoferjev in avtomehanikov Radeče ter medgeneracijsko druženje ob grajskih razvalinah Gradu Radeče (stari grad) ob 70-letnici Društva prijateljev mladine Radeče.
Podrobnejši program, preko katerega gotovo najde vsakdo kaj za svoj okus, je na voljo spodaj:
SORODNI ČLANKI:
Da bi nadaljevali 20 letno splavarsko tradicijo, iščejo nove flosarje
Zaporniško celico, delčke iz zgodovine lesenega litijskega mostu, zgodbe reke Save in brodarjev, rudarjenje in še mnogo drugih razstav si obiskovalci muzeja v soboto lahko ogledajo brezplačno. “Mestni muzej Litija danes skrbi za popularizacijo in interpretacijo naravne in kulturne dediščine, ter ohranitev kolektivnega spomina lokalnega prebivalstva. S tem vodilom smo tudi oblikovali program za Poletno muzejsko noč 2024, ki je nastal s sodelovanjem društva Univerza za tretje življenjsko obdobje Litija in Šmartno in društvom Lila,” je pojasnila Maša Bračič, kustosinja v muzeju, kjer so dobrodošli tudi kužki. Od 18. ure dalje se bodo obiskovalci lahko udeležili delavnice risanja in izdelovanja igrač na temo mačk in si pogledali gostujočo razstavo Maček Muri in muca Maca z dokumentarnim filmom. Lahko pa se bodo podali na voden ogled številnih stalnih razstav.
Zgodovina območja, na katerem se danes nahaja mesto Litija, sega v daljno preteklost. Da je bilo življenje na tem mestu že včasih pestro pričajo arheološki ostanki, ki so povezani predvsem z bogatim rudarjenjem v Sitarjevcu in plovbo po reki Savi. Svojo železniško postajo je v Litiji dobila tudi “Južna železnica”, ki je povezovala Dunaj s Trstom. Naj omenimo še mnoga lokalna društva in med njimi tudi čebelarsko, ki je dobilo prvo ekološko pravdo na Slovenskem. Vse to je na ogled v zgradbi, ki je včasih svoje prostore nudila tudi nižji gimnaziji in osnovni šoli, danes pa del nje zaščiten kot spomenik lokalnega pomena.
»Kljub temu, da so dobave in cene energentov za proizvodnjo toplote odvisne od svetovnih razmer, na katere nimamo nobenega vpliva, smo našli rešitev, s katero bomo razbremenili določen del naših odjemalcev, saj se bo s 1. 7. 2024 cena toplote za pripravo sanitarne tople vode za gospodinjstva pocenila za kar 15 %.« Razlog pocenitve je, po besedah direktorja Janeza Žlaka, v racionalizaciji stroškov in uspešne dopolnilne dejavnosti, kar vključuje vse tržne dejavnosti komunale, tudi na trgu prodana elektrika.