Obiskali smo trening na kisovški skakalnici in se pogovarjali s trenerjem Zvonetom Pograjcem. Smučarski skoki brez snega? “Danes je manj snega kot včasih, a to za skoke ni problem. Na skakalnici imamo plastično maso in tako tudi poleti treningi niso problem. Pozimi pa tudi ne,” je sredi vročega dneva povedal za uvod. Tako skozi celo leto na hribu v Kisovcu poteka urjenje deklic in dečkov z željo skočiti čim dlje.
Pri tem pa veliko vlogo igra talent, je povedal Pograjc. “Pri skokih mora biti malo talenta. Moraš imeti tisti pravi občutek. ne da se vsega natrenirati. Za dober rezultat je potrebno pravo gibanje, delček sekunde pri odskoku, položaj, občutek za let in za doskok. Znati je potrebno smučati. To ne zmore vsak, pa četudi veliko trenira.” Ob tem je v vseh treh desetletjih treniranja opazil, da otroci pri skokih hitro ugotovijo, ali je to pravi šport zanje.
Zvone Pograjc, trener smučarskih skokov
Gibalno se otroci med seboj zelo razlikujejo
Sicer pa to tudi sam že dokaj hitro ugotovi. Na trening prihajajo tudi otroci, stari 10 let in več, ki ne znajo narediti prevala. Dejstvo kisovškega trenerja preseneča, saj imajo navsezadnje športno vzgojo že v prvem razredu osnovne šole. Pri skokih je pomembno, da otroci s treningi začnejo pri rosnih letih in nato s časom napredujejo na višje skakalnice, je ugotovil preko večletnih izkušenj.
Ob tem pa veščine skakanja niso vse, kar otroci usvajajo pri treningu v Zasavju. “Že takoj jih uvajamo v gimnastiko, delamo prevale, vaje za moč in ravnotežje, specialne tehnike in druge. Za vsakega imamo napisan program.” Čeprav se nekateri temu čudijo, je trening več kot samo ponavljane skokov na skakalnicah različnih velikosti. Ko pa motivacija pade, jo pa lahko dvigne motiviran trener, ki je pri “stvari” s srcem in dušo. Tako v kisovški klub na vaje trenutno prihaja okoli 30 otrok iz Zasavja pa tudi iz Radeč, Moravč, celo iz Vranskega.
Nagrajeni tudi s strani Občine
Pokali in medalje pa niso edine nagrade, ki jih nizajo člani sekcije za skoke Kisovec. Letos je tudi sama organizacija od Občine Zagorje prejela priznanje za najboljšo športno ekipo 2025. Za to pa stojijo posamezniki z željo po uspehu, ki se ne dajo kar tako. Imajo pa še nekaj skupnega. Kot je poudaril Pograjc, so bili zelo ponosni na to, da jih je lokalna skupnost opazila in nagradila. “Tudi na treninge hodijo z večjo vnemo. Res so veseli.” Kar pa se je razširilo tudi na starše. “Pri nas ti veliko pomagajo pri košnji in urejanju skakalnice, obnovitvenih delih. Na koncu vse skupaj izgleda kot ena velika skupnost, ki ima en cilj. Trenirati in napredovati.”
Klub ima sicer dolgo zgodovino, je poudaril Pograjc. V vseh letih so iz kluba naprej v svet poslali številne vrhunske športnike. “Če omenim Katjo Požun, ki je bila na olimpijskih igrah, Primoža Rogliča in Andraža Pograjca, Mirana Zupančič in še nekaj deklet, ki so osvajala točke svetovnega pokala. Teh rezultatov bilo res ogromno.” Mladi so v žep pospravljali odličja na olimpijadi mladih, na svetovnih prvenstvih. “Tudi zdaj imamo kar nekaj perspektivnih skakalcev.”
Če je želja, v klubu ponudijo priložnost
Eden teh je tudi Lovro Percl Seručnik, katerega je kot perspektivnega prepoznal zagorski zavod za šport in ga prav tako nagradil. Mladenič se trenutno šola v Kranju, kjer obiskuje tudi treninge. “Naš cilj je, da vsaj enega, še rajši pa več mladih iz vsake generacije naprej trenira in se šola v Kranju,” je dejal Pograjc. A je vseeno močno vpet v njihov športni in izobraževalni sistem. “Če jim gre slabo v šoli, me obvestijo in prekinejo treninge. Osnova je šola, nato pa naprej.”
Skoke je treniral tudi sam. “Sem bil bolj samouk.” Vsekakor pa to ni bil edini šport, s katerim se je Kisovčan ukvarjal. Kot pravi zase, je pravi športnik po duši. “Ukvarjal sem se tudi s streljanjem, padalstvom, kolesarstvom. Včasih je bilo tako, da smo poleti igrali nogomet, pozimi pa skakali in smučali.” A od vsega so ga najbolj veselili prav smučarski skoki. Tako se je po služenju vojaškega roka že pred desetletji usmeril v treniranje. Naredil je trenersko šolo in licenco in pod svoje okrilje vzel mlade skakalce. Poleg tega pa v takratnih rudnikih premoga še delal kot rudar.
Uspeti si mora želeti otrok sam
Danes upokojenec lahko zdaj še več časa nameni treningom. Že 30 let spremlja napredke svojih vajencev in ponosno spremlja njihove dosežke. Sicer pa se v klubu potrudijo, da je vsakemu, ki si želi skakati, to tudi omogočeno. Opremo lahko dobi pri njih, sami poskrbijo tudi za morebitne prevoze na tekmovanja. Imajo namreč lasten kombi. “Kdor je dober, ga nato povabijo v mladinsko reprezentanco, kjer jim prav tako uredijo opremo.” Kot pravi Pograjc, v Kisovcu delajo na tem, da bi vsak lahko uspel, če bi to želel.
Prav želja pa je tista, ki jo mora za uspeh imeti vsak skakalec. “Ta mora biti prisotna pri otrocih, ne njihovih starših. Smo imeli že nekaj takšnih, ki so dosegali vrhunske rezultate, a so bile njihove želje za življenje drugačne. In so odnehali.”
Kisovške 15-, 25- in 50-metrske skakalnice so bile skozi leta priča že marsikateremu razvoju pravega športnika. Če ne skakalca, pa kolesarja. Eden svetovno znanih Zasavcev je svojo športno pot začel prav na njih. Govorimo namreč o Primožu Rogliču, ki je pred nekaj dnevi na tritedenski kolesarski preizkušnji Vuelta stopil na drugo stopničko. Pred tem je v letih 2019, 2020, 2021 in 2024 slavil prvo mesto.
Čeprav vzdrževanje skakalnic ni ravno mačji kašelj, si v klubu prizadevajo, da bi še naprej nudile priložnosti mladim športnim navdušencem.
