Kooperativne lokalno inkluzivne komunikacije sta trboveljski učiteljici, Marjana Eberlinc in Urša Bajda, bolj enostavno poimenovali kar – KLIK. Gre za spletno platformo, preko katere sta povezali osnovne šole v Sloveniji, ki so zainteresirane za izvedbo medvrstniških izmenjav. “Zgodba se je začela že pred korono, ko smo naredili izmenjavo v Tolminu. Ker je bila izkušnja zelo lepa, smo se po koroni povezali še s Savinjsko dolino. In ker je težko najti zanesljive partnerje, sva s kolegico prišli na idejo skupne tabele. Poleg naše šole in partnerjev, se je na seznam že vpisalo 10 drugih šol, ki so se že povezale,” je povedala učiteljica Bajda, ki te dni že razmišlja o novih avanturah.
Prvi obiski že aprila
Trboveljski osnovnošolci so na dvodnevno izmenjavo v aprilu sprejeli učence Osnovne šole Orehek iz Kranja. Po predstavitvi kraja so se obiskovalci velik del izmenjave družili s svojimi vrstniki iz Osnovne šole Tončke Čeč. Tam so za njih pripravili različne aktivnosti. V skupinah so se, s pomočjo mobitelov in reševanjem izzivov, seznanili s kulturno, etnološko in industrijsko dediščino Trbovelj. Okusili so tudi zasavsko kulinariko ter se pomerili v športnih ekipnih igrah. Zvečer so obiskali Prometeja, naslednji dan pa se virtualno spustili v rudnik in pogledali ostalo rudarsko dediščino. Izmenjave se je udeležila tudi devetošolka Maša, ki je obisk kranjskih osnovnošolcev povzela takole: “Všeč mi je bilo, ko smo jim predstavili mesto in jim pokazali kaj vse imamo. Zvečer smo se uspeli tudi malo bolj povezati. Prav posebna izkušnja pa je bila, ko smo vsi spali v istem prostoru, kljub temu, da se še nismo dobro poznali.”
Trboveljčani so obisk že vrnili
Učenci OŠ Tončke Čeč so vrstnikom že vrnili obisk v Kranju, kjer so si, po sprejemu na Občini, ogledali znamenitosti ter obiskali Info center SOS Proteus, ki je prvi center na svetu, ki uvaja spremljanje vpliva obiskovalcev na človeške ribice.
“Tudi mi smo si ogledali turistične znamenitosti Kranja. Peljali so nas do reke Save, ki je tam zelo lepa, bolj modra kot pri nas. Ko smo šli mi v Kranj, smo se že poznali, tam smo se nato še bolj povezali in še danes ostajamo v stikih,” je še povedala Maša.
Dokument lahko pregleda vsak in tudi doda pripombe, je pojasnila pripravljavka dokumenta Maja Jenko iz podjetja Zame. Na koncu obravnave bodo pripombe in predloge pregledali in tiste, ki bodo smiselni tudi upoštevali. “Gre za načrt, katerega se bodo vse službe za zaščito in reševanje držale, če pride do poplav. V njem so naštete omenjene službe, ki bodo pri tem sodelovale ter njihove naloge,” je razložila Jenko. Tako se, na primer, ob poplavah četrte stopnje (ko potok Medija na merilni napravi v Zagorju doseže pretok 120 do 130 tisoč kubičnih metrov vode na sekundo), aktivira Občinski načrt, kar pomeni, da vse ustrezne enote Civilne zaščite občine Zagorje, prostovoljna gasilska društva ter ostale organizacije pomembne za zaščito in reševanje pričnejo s postavljanjem protipoplavnih vreč ob ogroženih stanovanjskih objektih. V primeru slabih hidroloških napovedi lahko poveljnik Civilne zaščite občine Zagorje z odobritvijo župana zaprosi za pomoč regijske sile za zaščito in reševanje oziroma poveljnika Civilne zaščite Zasavske regije, slovensko vojsko ali druge organizacije.
Potok Medija predstavlja potencialni vir poplav na območju od Kolovrata do sotočja s Kotredeščico ter ob potoku Kotredeščica od Jesenovega do sotočja z Medijo in od Vile Medea (bivša upravna stavba Svee) do železniške postaje. Največja ogroženost, ugotavljajo v dokumentu, je na območjih vasi in zaselkov pod hribovjem Čemšeniške planine, Izlak, Kisovca, Kotredeža, Sela pri Zagorju in Zagorja. Poplave se v zagorski občini najbolj pogosto pojavljajo v spomladanskem in jesenskem času. V primeru silovitih ploh in nalivov pa tudi v poletnih mesecih. Da se poplave, predvsem hudourniške, v zadnjih letih stopnjujejo, je poudarila Jenko.
Vilma Strniša, vodja OE ZRSZ Trbovlje
V obdobju od januarja do aprila 2024 so delodajalci Območni službi Trbovlje sporočili 995 prostih delovnih mest. Med temi je bilo največ povpraševanja po naslednjih poklicih: delavci za preprosta rudarska in gradbeniška dela (139), drugi uradniki za pisarniško poslovanje (83) , strokovnjaki za zdravstveno in babiško nego (57), delavci za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih (45), čistilci in gospodinjski pomočniki ipd. (39).