Ponovno glasovanje za predsednika republike bo v nedeljo, 13. novembra 2022, na voliščih, ki bodo odprta med 7. in 19. uro, enako velja za celotno Slovenijo. Predčasno glasovanje odpira svoja vrata na spodnjih lokacijah od jutri do četrtka, prav tako med 7. in 19. uro.
V prvem krogu je na predčasnih glasovanjih svoj listek oddalo že več kot 3000 Zasavcev. Kako bo v drugem krogu, bomo prav tako spremljali.
Ostala sta le še dva. Zdaj se bodo volilci odločali med 46-letnim dr. Anžetom Logarjem in 54-letno Natašo Pirc Musar. V Zasavju je že v prvem krogu z 32,69 odstotkov zmago dobila Pirc Musarjeva, najvišji odstotek je prejela v okraju Trbovlje-Hrastnik, drugouvrščeni Logar je zbral 27,37 odstotkov glasov. Zanj so najbolj zvesto glasovali v Litiji.
Sedeži volišč za predčasno glasovanje v Zasavju:
| VOLILNI OKRAJ | OBMOČJE VOLIŠČA ZA PREDČASNO GLASOVANJE | NAZIV VOLIŠČA | NASLOV VOLIŠČA |
| 6009 – Litija | Občina Litija, Šmartno pri Litiji | Občina Litija | Jerebova ulica 14, 1270 Litija |
| 6010 – Hrastnik – Trbovlje | Občina Hrastnik | Upravna zgradba Hrastnik | Pot Vitka Pavliča 5, 1430 Hrastnik |
| 6010 – Hrastnik – Trbovlje | Občina Trbovlje | Upravna zgradba Trbovlje | Mestni trg 4, 1420 Trbovlje |
| 6011 – Zagorje | Občina Zagorje ob Savi | Weinbergerjeva hiša | Cesta 9. avgusta 4, 1410 Zagorje ob Savi |
vir: dvk.si
Svoj glas za predsednika ali predsednico lahko tudi v Zasavju oddate že jutri
Leta 2018 se je začela prva faza gradnje, ki je obsegala ureditev zajetij vodnih virov Jerebičnik in gradnjo novega vodovodnega omrežja cevovodov v dolžini 572 m. Dela so bila končana v letu 2019. V drugi fazi je bilo zgrajeno še črpališče in urejen priklop na elektroomrežje. Vlaganja v prvi dve fazi znašajo približno 200 tisočakov.
V Vili Medea že deluje Glasbena šola Zagorje
Direktor trboveljske hčerke Holdinga slovenskih elektrarn, Ervin Renko je prepričan, da bomo v dani situaciji, ko se nam zaradi nestabilnih proizvodnih virov v elektroenergetskem sistemu napoveduje, da bo vse več nihanja napetosti in frekvence na elektro omrežju, morali izkoristiti vse naravne danosti – torej sonce, veter in hidroenergijo. Nizki vodostaji letošnjo poletno sezono niso šli na roko količini pridobljene elektrike iz naslova hidroelektrarn, po drugi strani so manjše proizvodnje tudi v Teš-u, kjer imajo premalo premoga. Prvo leto obratovanja je sicer zelo uspešno za največjo slovensko sončno elektrarno v Retju, kjer je bilo obratovanje 10 do 15 odstotkov nad pričakovanji. Še vedno pa 3 megavatna sončna elektrarna ne seže do kolen 60 megavatnim plinskim blokom ali celo 945 megavatni termoelektrarni Šoštanj
»Smo pred velikimi izzivi. Postati bomo morali samooskrbni in povečevati delež obnovljivih virov v končni rabi,« pojasnjuje Renko in še naniza podatek, da bi morala Slovenija doseči cilj 25 odstotkov v končni rabi energije že pred dvema letoma, a je tudi danes še daleč od tega, s tem da so cilji do leta 2030 začrtani v 27% deležu rabe OVE v končni bruto porabi energije. Njegovo osebno mnenje gre v smer, da premalo izkoriščamo lesno biomaso, saj imamo gozdov dovolj in je lesna biomasa najpomembnejši obnovljivi vir v naši deželi. Sledijo potenciali vode, sonca, vetra in geotermalne energije.
Ena redkih energetskih lokacij, ki jo je država ohranila, je v Trbovljah. Po okrnjeni globalni dobavi z zemeljskim plinom, se je odločitev izkazala kot koristna in utemeljena. Energetske lokacije so redke in strateški kapital vsake države Plinska bloka, ki oba skupaj proizvedeta 60 megavatov, sta pripravljena za naslednjih 6 mesecev., V času zime vklope pričakujejo v jutranji in večerni konici, približno po 6 -10 ur dnevno. Če govorimo o samooskrbi bi z obratovanjem obeh plinskih blokov v vseh razmerah pokrili potrebe porabe električne energije v širšem Zasavju, kar ni zanemarljivo.
Na trboveljski lokaciji, ki je že pripravljena za energetsko dejavnost, je ključna tudi bližina državnih blagovnih rezerv za skladiščenje naftnih derivatov, ki se lahko v primeru kriznih razmer, uporabijo. V državnem prostorskem načrtu je plinsko parni blok že umeščen, ki pa je, po besedah Renka, sicer klasičnemu plinskemu podoben, oziroma nadgrajen s parnim delom. S tem se dosežejo večji izkoristki sistema, potreben pa je odjem toplote. 30 milijonska investicija v plinski blok z delovanjem v odprtem ciklu bi »pila vodo« kot neka rezerva vsaj 10 do 20 let.