-- OGLAŠEVANJE --

Trboveljska plinska bloka lahko oskrbita več kot celo Zasavje, a bije jima zadnja ura

-- OGLAŠEVANJE --

Trboveljska plinska bloka sta uspešno prestala remont in postala eden od slovenskih ključnih »elektropomočnikov« v primeru zaostrenih razmer v sistemu. Žal še vedno delujeta na fosilna goriva, a v trenutni situaciji več kot potrebna, pravijo v trboveljski energetski družbi.

A družba HSE EDT, ki je namestnica nekdanje termoelektrarne nima v načrtu ohranjati le stara plinska bloka na energetski lokaciji, temveč morda celo izgraditi novega, zraven pa postaviti še črpalno elektrarno, povečati sončno elektrarno v Retju oziroma na zaprtem odlagališču Prapretno.

Direktor trboveljske hčerke Holdinga slovenskih elektrarn, Ervin Renko je prepričan, da bomo v dani situaciji, ko se nam zaradi nestabilnih proizvodnih virov v elektroenergetskem sistemu napoveduje, da bo vse več nihanja napetosti in frekvence  na elektro omrežju, morali izkoristiti vse naravne danosti – torej sonce, veter in hidroenergijo. Nizki vodostaji letošnjo poletno sezono niso šli na roko količini pridobljene elektrike iz naslova hidroelektrarn, po drugi strani so manjše proizvodnje tudi v Teš-u, kjer imajo premalo premoga. Prvo leto obratovanja je sicer zelo uspešno za največjo slovensko sončno elektrarno v Retju, kjer je bilo obratovanje 10 do 15 odstotkov nad pričakovanji. Še vedno pa 3 megavatna sončna elektrarna ne seže do kolen 60 megavatnim plinskim blokom ali celo 945  megavatni termoelektrarni Šoštanj

»Smo pred velikimi izzivi. Postati bomo morali samooskrbni in povečevati delež obnovljivih virov v končni rabi,« pojasnjuje Renko in še naniza podatek, da bi morala Slovenija doseči cilj 25 odstotkov v končni rabi energije  že pred dvema letoma, a je tudi danes še daleč od tega, s tem da so cilji do leta 2030 začrtani v 27% deležu rabe OVE v končni bruto porabi energije.  Njegovo osebno mnenje gre v smer, da premalo izkoriščamo lesno biomaso, saj imamo gozdov dovolj in je lesna biomasa najpomembnejši obnovljivi vir v naši deželi. Sledijo potenciali vode, sonca, vetra in geotermalne energije.

Trboveljska energetska lokacija nekoč pod vprašanjem, danes nujno potrebna

Ena redkih energetskih lokacij, ki jo je država ohranila, je v Trbovljah. Po okrnjeni globalni dobavi z zemeljskim plinom, se je odločitev izkazala kot koristna in utemeljena. Energetske lokacije so redke in strateški kapital vsake države  Plinska bloka, ki oba skupaj proizvedeta 60 megavatov, sta pripravljena za naslednjih 6 mesecev., V času zime vklope pričakujejo v jutranji in večerni konici, približno po 6  -10 ur dnevno. Če govorimo o samooskrbi bi z obratovanjem obeh plinskih blokov v vseh razmerah pokrili potrebe porabe električne energije v širšem Zasavju, kar ni zanemarljivo.

A njuna življenjska doba se izteka, zato Renko predlaga razmislek o postavitvi  novega plinskega bloka z večjim izkoristkom. Vse je odvisno od potreb in ekonomike delovanja, a plinske elektrarne bodo igrale v prihodnje pomembno vlogo pri stabilnosti elektroenergetskega sistema, kjer velja fizikalna zakonitost uravnoteženosti proizvodnje in porabe električne energije.

Gradnja novega bloka za naslednje desetletje ali dva?

Na trboveljski lokaciji, ki je že pripravljena za energetsko dejavnost, je ključna tudi bližina državnih blagovnih rezerv za skladiščenje naftnih derivatov, ki se lahko v primeru kriznih razmer, uporabijo. V državnem prostorskem načrtu je plinsko parni blok že umeščen, ki pa je, po besedah Renka, sicer klasičnemu plinskemu podoben, oziroma nadgrajen s parnim delom. S tem se dosežejo večji izkoristki sistema, potreben pa je odjem toplote. 30 milijonska investicija v plinski blok z delovanjem v odprtem ciklu bi »pila vodo« kot neka rezerva vsaj 10 do 20 let.

Ne glede na zgoraj omenjeno pa HSE EDT skupaj z obvladujočo družbo HSE nadaljuje z drugo in tretjo fazo sončne elektrarne Prapretno Retje. Pred kratkim je bila v sklopu spremembe občinskega  prostorskega načrta občine Trbovlje namera potrjena, tako da bi z gradnjo lahko pričeli v prihodnjem letu in s tem postavili še drugi del sončne elektrarne Prapretno. Leto kasneje se obeta še širitev fotovoltaike na hrastniški strani, medtem pa se ob termoelektrarni pripravljajo tudi idejni načrti za črpalno hidroelektrarno – če se bo seveda izkazalo, da je območje (v neposredni bližini plinskih blokov) za tovrstno elektrarno primerno z vidika geoloških razmer za črpalni bazen.

Scenarij Likvidacija TET uresničen

Deli s prijatelji

-- OGLAŠEVANJE --

Najbolj brano

-- OGLAŠEVANJE --

-- OGLAŠEVANJE --
-- OGLAŠEVANJE --
-- OGLAŠEVANJE --

Preberite tudi

Po desetletju bivanja v nekdanji tovarni skoraj prepolovljen vpis

Letos je točno 10 let, kar so se najmlajši Zagorjani preselili v preurejene prostore nekdanje tovarne Lisca.  Pred vselitvijo so bili oddelki vrtca razseljeni po...
-- OGLAŠEVANJE --