| Zgodovina in zgodbe na enem mestu. V podjetju Dewesoft so sestavili serijo vsebin, ki smo jih povzeli tudi mi in jih bomo postopno objavljali na našem portalu z oznako Od rudnikov do tehnologije. “Le ktjer Zasavc pa ne bi rd vedu vč u zguduvin Zasavja?” |
Pogled sodobnega človeka, ki o rudarstvu od blizu morda niti še slišal ni, se zagotovo zdijo vse besede na temo premoga in rudnikov le nek oris časa, ki ga danes pač več ni. Ker je rudarstvo zamrlo, ker so se časi spremenili in ker nam kaj drugega, razen obujanja spominov, niti ne preostane. A marsikje ni tako. Živi so še dedki in očetje, ki so garali v jamah, in tu pa tam se vendarle najde tudi kdo izmed pripadnikov mlajše generacije, ki prav v črnini premoga in zgodovini rudarske panoge prepoznava nekaj, kar je vredno ohraniti – še več: nadgraditi. Tak primer sta oblikovalka Marjeta Hribar in rudarjev sin, inženir Andrej Pangeršič – Pangi.
Kuolmi: iz gmote premoga v prekrasen kos nakita
Marjeta Hribar in srce iz premoga
Marjeta Hribar je v sedimentnih kamninah našla posebne vrsto ljubezen: oblikovanje nakita pod imenom blagovne znamke Kuolmi. Navaden kos črne gmote zna preobraziti v bleščeč kos, ki krasi telo ali ambient – izpod njenih rok namreč ne nastajajo zgolj obeski ali uhani, marveč premog umetelno vgrajuje tudi denimo v steklenice, stenske ure, celo obutev.
“Moja navezanost na premog je osredotočena na premog kot material, ki ga imamo radi in je v preteklosti predstavljal kruh in srce,” se čustveno razgali Marjeta, ki pravi: “Zame je premog predvsem nekaj, kar je tu med nami. Vendar opozarjam na nove lastnosti, gledam na različne zorne kote in iz njih črpam najboljše za povezovanje preteklosti in prihodnosti.”
Mlada oblikovalka je leta 2017 v sodelovanju z More Than Beauty in projektom Miss Slovenije ustvarila krono, ki govori posebno zgodbo, in jo je nosila dobitnica naziva Miss Slovenije 2018.
Pangi: skozi dediščino očeta rudarja do inženirja v Dewesoftu
Andrej Pangeršič – Pangi
33-letni Andrej Pangeršič, ki se ga drži vzdevek Pangi, je na svoji poti učenja in pridobivanja znanja izkusil marsikaj – začenši s pometanjem pa do programiranja, ki ga veseli in mu daje kruh danes. Družina Pangeršič je bila v marsičem povezana z družino ustanovitelja Dewesofta Jureta Kneza. “Bili smo družinski prijatelji in to me je pripeljalo v Dewesoft. Moja mama je delala v Rudisu Trbovlje, vodilnem slovenskem inženirskem podjetju, kjer je delal tudi Juretov oče. Vpisal sem se na srednjo tehnično šolo ne da bi vedel, da je strojništvo tisto, kar me osrečuje,” pripoveduje Pangi, ki je do študija v podjetju delal kot počitniški delavec, nato pa je za študij dobil štipendijo Dewesofta in po končani poti formalnega izobraževanja začel delati kot inženir strojnega oblikovanja za Dewesoft.
Ko je šel iz zasavskega območja, se je šele začel počutiti Zasavca, saj so ga nagovarjali kot nekoga iz Zasavja ali Trbovelj, s pozitivnim predznakom, se spominja sin nekdanjega rudarja Toneta seveda zadovoljno: “Imeli so nas za trde in pridne ljudi.” Četudi sta se očetov in Pangijev delovnik močno razlikovala, prvi je namreč z lopato in krampom garal od 6. do 14. ure, drugi pa ima skozi delo z računalnikom (tipkovnico in miško) delovni čas zelo fleksibilen, oba v srcu nosita posebno ljubezen do strojništva. In kakopak, do domačega okolja.
Aleksandrov rov v Zagorju ob Savi
In četudi je zaprtje rudnikov prineslo s seboj potrebo po obnovi naravnega in gospodarskega okolja, oba prepoznavata tudi pozitivne stranske učinke tega – stare zgradbe se oživljajo z novimi vsebinami in tudi nekaj novih podjetij uspešno raste na pogorišču nekoč močne rudarske in industrijske panoge; in to vsem trem, Marjeti Hribar in Pangiju ter njegovemu očetu Tonetu Pangeršiču vpliva upanje v svetel jutri!
Polona Trebušak