nedelja, 19. julija 2026
nedelja, 19. julija 2026
Home » Jaz tudi » Page 2
Kategorija:

Jaz tudi

VIDEO: Guus in Justina na rolki in v teniskah po Hrastniku
AktualnoFotogalerijaJaz tudi

VIDEO: Guus in Justina na rolki in v teniskah po Hrastniku

| Uredništvo ZON
Avtor: Uredništvo ZON
Guus in Justina sta se vsak po svoje – eden z rolko, druga v teku – odpravila raziskat “športni” Hrastnik.
V sklopu mednarodnega projekta Evropske prostovoljske službe (EVS) z naslovom Bodi aktiven, bodi zdrav sta Guus Geurkink in Justina Šakinskaite, prostovoljca z Nizozemske in iz Litve med svojim devetmesečnim bivanjem v Hrastniku s svojim znanjem, idejami in inovativnostjo oblikovala aktivnosti mladinskega centra ter poskrbela za večjo prepoznavnost in osveščenost o pomenu aktivnega preživljanja časa in zdravega načina življenja, opisujejo njun doprinos v Mladinskem centru Hrastnik.

VIDEO:

Mlada prostovoljca ste se seznanila z delovanjem številnih športnih klubov in razmišljala o možnostih, kako privabiti mlade na športno infrastrukturo v občini, raziskala in ovrednotila sta okoliške pohodniške poti ter postavila geocaching točke, ki opozarjajo na industrijsko, kulturno oziroma naravno dediščino okolja.
Eden bolj odmevnih rezultatov projekta je tudi kratki filmček, v katerem so predstavljena številna hrastniška športna društva s katerimi sta prostovoljca prišla v stik in tudi bogata športna infrastruktura v Hrastniku.
»Raziskave Nacionalnega inštituta za zdravje so pokazale, da se – podobno kot drugod po Sloveniji – tudi pri nas srečujemo s prekomerno telesno težo mladih, zato smo se odločili, da tokratni projekt usmerimo v spodbujanje  telesne aktivnosti, saj ta dokazano izboljšuje psihofizične sposobnosti posameznika in pripomore k boljšemu počutju, večji ustvarjalnosti in delovni zmožnosti,« je povedal direktor Mladinskega centra Hrastnik Jani Medvešek in obljubil, da bodo še nadaljevali z spodbujanje športne aktivnosti med mladimi.
0 comments 0 ogledov
FacebookCopy LinkEmail
VDC odpira novo bivalno enoto za uporabnike
AktualnoJaz tudi

VDC odpira novo bivalno enoto za uporabnike

| Urša Kmetec
Avtor: Urša Kmetec
Varstveno delovni center (VDC) Zagorje bo s 1. januarjem začel uporabljati novo bivalno enoto na Trboveljski cesti 12 v Zagorju.

Za bolj samostojno življenje uporabnikov

Špela Režun

“Gre za razširitev obstoječe bivalne enote, v kateri bo šest sob. Namenjena bo našim uporabnikom, ki se želijo odseliti od doma ali nimajo svojcev, da bodo lahko živeli bolj samostojno in se vključevali v vsakdanje življenje in v gospodinjska opravila,” je z novo pridobitvijo v neposredni bližini VDC zadovoljna direktorica VDC Zagorje Špela Režun.
Zaradi razporeditve fiksnih stroškov na večje število stanovalcev se bo njihova storitev tako pocenila za 5 odstotkov.

Jutri v VDC sekretarka ministrstva za zdravje

V VDC verjamejo, da to ni edina dobra novica za uporabnike. Jutri namreč na zasavski VDC prihaja sekretarka ministrstva za zdravje Klavdija Kobal Straus, ki bo osebno preverila, s kakšnimi težavami in diskriminacijo se srečujejo. “Verjamem, da bomo na področju zdravstva nekaj premaknili. Upam, da najdemo kakšne hitre rešitve, saj zakona o dolgotrajni oskrbi, kot vse kaže, tudi tokrat ne bo,” pravi Režunova.
Poleg tega pa je VDC včeraj z Ministrstva za delo dobil še zadnji potrebni papir, to je uporabno dovoljenje za enoto v Litiji. Ta bo začela delovati, kot obljubljeno, 3. januarja 2018.

SORODNI ČLANKI:

0 comments 3 ogledov
FacebookCopy LinkEmail
Novi 'goseničar' za reševalce
AktualnoJaz tudi

Novi ‘goseničar’ za reševalce

| uk
Avtor: uk

Reševalni voziček – goseničar, kupljen s sredstvi, zbranimi z dobrodelno akcijo Manj svečk za manj grobov 2017, je že v uporabi.

Olajšali delo reševalcem

“V uporabi je že 14 dni in za reševalce Zdravstvenega doma Hrastnik je zelo dobrodošel in praktičen. Iz zgradb, ki nimajo dvigala, jim zdaj ni več potrebno ročno prenašati bolnikov in poškodovancev. Velikokrat so jim zato na pomoč morali priskočiti tudi gasilci, zdaj pa lahko v reševalni ekipi sodelujejo tudi ženske,” je povedal Primož Jelševar, vodja akcije Manj svečk za manj grobov, ki je voziček včeraj na zaključni prireditvi, ki je potekala v hrastniški osnovni šoli, tudi sam preizkusil.

SORODNI ČLANKI:

Manj svečk za SOS gumbe in kardiološke stole

0 comments 0 ogledov
FacebookCopy LinkEmail
Bodo Trboveljčani še plavali v cementarniškem bazenu?
AktualnoJaz tudi

Bodo Trboveljčani še plavali v cementarniškem bazenu?

| Urša Kmetec
Avtor: Urša Kmetec

Zimski bazen v cementarni bi lahko po 10 letih ponovno odprli, so na pobudo Nike Potrpin (SMC) razpravljali trboveljski občinski svetniki.

Bi Lafarge bazen oddal za 1 evro?

“Ne gre samo za mlade plavalce, ki morajo ob 14. uri, brez kosila, hiteti na treninge v Hrastnik, dobro bi bilo za vso populacijo, tudi za starejše, ki se zaradi gibalne oviranosti težko ukvarjajo z drugimi športi. Zagotovo bi se našla rešitev za ponovno vzpostavitev zimskega bazena,” je prepričana tudi Alenka Forte (SDS).

Fortejeva meni, da bi z voljo zagotovo lahko našli način, tudi sponzorska sredstva za tekoče vzdrževanje bazena, seveda pa bi bilo prej potrebno narediti analizo. “Slišim, da bi bazen Lafarge oddal za 1 evro,” je dodala Fortejeva.

“Ne moremo ga preprosto napolniti z vodo in odpreti”

A županja Jasna Gabrič pravi, da bi bilo cementarniški bazen potrebno v celoti obnoviti, od strojnice do školjke bazena in da ga ni mogoče odpreti le z manjšimi popravki in nizkimi stroški: “Ne moremo ga preprosto napolniti z vodo in odpreti. Poleg tega bi ga moral nekdo upravljati, zaposliti bi morali najmanj dve osebi. Ali ni ceneje najti drugo rešitev? Hrastniški bazen je le nekaj minut vožnje stran in tudi tam je obiska malo. Pa tudi na letnem bazenu ni velike gneče, Trboveljčani gredo raje drugam.”

Plavalci bi radi le boljše pogoje

Darko Raušl

V ponovno odprtje cementarniškega bazena ne verjame niti trener trboveljskih plavalcev Darko Raušl. “Sama obnova bazena niti ne bi bila tako draga, veliki stroški bi nastali z vzdrževanjem bazena, potrebovali bi tudi vsaj 2 reševalca in 2 čistilki.”

Plavalni klub si želi le boljše pogoje za svoje delo: “Ni res, da smo se dogovorili s hrastniškim županom, še vedno plačujemo 3,40 evrov vstopnine na plavalca, nimamo skupinskih popustov in treniramo v nemogočih terminih,” poudarja Raušl. Pri tem pa odšteje pomanjkljivosti hrastniškega bazena, ki niti ni dovolj globok za plavalne treninge, nima štartnih blokov ali urejenih prog.


SORODNI ČLANKI:

Zlato obdobje kluba le zaprašen spomin …

0 comments 11 ogledov
FacebookCopy LinkEmail
'Spakirali' opazovalnici in odšli, tresenje pa se nadaljuje
AktualnoJaz tudi

‘Spakirali’ opazovalnici in odšli, tresenje pa se nadaljuje

| Urša Kmetec
Avtor: Urša Kmetec

Po 11 mesecih je ARSO zaključil meritve s prenosnima potresnima opazovalnicama v Hrastniku in Zagorju. O tem, kaj je vzrok skrivnostnega bobnenja in tresenja, ki ga zaznavajo prebivalci nekaterih naselij, pa še brez odgovora.

17 šibkih potresov v pol leta

Prenosni potresni opazovalnici v Hrastniku (Plesko 10) in Zagorju (Pintarjeva 7) sta delovali od 1. decembra 2016 do 24. oktobra 2017.

“Za obdobje do 8. maja smo pripravili poročilo in ga posredovali občini Zagorje in občini Hrastnik. V tem obdobju smo v širšem področju locirali 17 šibkih potresov, najmočnejši je imel magnitudo 0,7,” nam je povedal Mladen Živčić iz ARSO, Urada za seizmologijo.

 

Kot je zapisano v osem strani dolgem poročilu, so bili vsi zabeleženi potresi v polletnem obdobju šibki. Večina žarišč je potekala severno od linije med Zagorjem in Hrastnikom, severno od začasno postavljenih postaj. Najmočnejši potres z magnitudo 0,7 se je zgodil 29. marca letos ob 3.34, primerljiv potres z magnitudo 0,8 pa se je zgodil nekoliko južneje 17. aprila. A na ARSO niso prejeli obvestila, da bi prebivalci čutili katerega od teh dveh potresov.

Seznam potresov na območju Zasavja od 1. 12. 2016 do 8. 5. 2017, ki so jim lahko izračunali žariščni čas, koordinato žarišča (epicenter) in globino žarišča. Pri potresih, ki so jih ljudje čutili, je navedena še največja intenziteta. Vir: ARSO

Več v decembrskem poročilu?

Poročilo, ki bo zajelo celotno obdobje delovanja potresnih opazovalnic bodo na ARSO pripravili do konca decembra.

Tomaž Sihur iz občine Hrastnik je potrdil, da so prejeli majsko poročilo ARSO, vendar iz njega niso razvidni zaključki, zakaj na območju Prapretna in Studenc prihaja do bobnenja in tresenja tal. Na občini Hrastnik pričakujejo obljubljeno končno poročilo, niso pa vedeli, da ARSO meritev ne opravlja več.

Še vedno se trese

Kot so povedali Vrtovškovi, v njihovi hiši, je bila nameščena ena izmed potresnih opazovalnic, pa so tresenje večkrat čutili v času, ko so imeli opazovalnico v hiši, in tudi še po tistem, ko so jo delavci ARSO odstranili iz njihove hiše.

SORODNI ČLANKI:

Bobnenje se nadaljuje, krajani brez odgovorov

0 comments 0 ogledov
FacebookCopy LinkEmail
FOTO: 20 let gimnazije Litija
1+1=2AktualnoJaz tudi

FOTO: 20 let gimnazije Litija

| Saša Kisovec
Avtor: Saša Kisovec

Leta 1997 je Litija dobila prvo srednjo šolo. »Želja po ustanovitvi gimnazije v Litiji je zorela že dlje časa, pred dvajsetimi leti pa se je vse poklopilo,« pove ravnateljica Vida Poglajen. S srednjo šolo v domačem okolju so želeli dijakom omogočiti, da po zaključeni osnovni šoli ostanejo bližje domu. Želji občine je takrat prisluhnilo tudi ministrstvo za šolstvo.

Dve stavbi

Ko so prvi dijaki pozimi leta 1997 prišli na informativni dan, so jim učitelji kazali šele načrte za novo šolo. Prva generacije ja tako vsa štiri leta pouk obiskovala v prizidku osnovne šole Gradec, prvo maturo pa so litijski dijaki že odpisali v novih prostorih, kjer pouk poteka še danes.

V dvajsetih letih je na litijski gimnaziji maturiralo 1367 dijakov, od tega jih je 60 doseglo nadpovprečne rezultate in so postali zlati maturanti. Deset nekdanjih dijakov pa se danes ponaša z nazivom doktor znanosti.

Vrhunski športniki in kulturniki

Na litijski gimnaziji se že leta izobražujejo tudi vrhunski športniki. »Že pred leti se je rodila ideja, da vrhunskim športnikom pomagamo s tem, da jim prilagajamo pouk in ocenjevanje in do danes je šolo obiskovalo ali pa jo še obiskuje skupno 28 vrhunskih športnikov,« pove Mitja Strmec, profesor športne vzgoje.

Kmalu po ustanovitvi gimnazije je pričel delovati tudi pevski zbor, ki je bil takrat eden prvih srednješolskih zborov v okolici. Zbor ostaja aktiven in do danes so v Litiji organizirali že deset Gimnazijad, pevskih druženj, ki povezujejo slovenske gimnazijske pevske zbore.

O soočanju lokalnih skupnosti z izzivi migrantske politike"Drsenje po asfaltu pri 80 km/h je kot brušenje kože s kotno brusilko"Finančno opismeni trboveljski dijakiZnižali najemnino, najemnik znanPREVIDNO: nesreča, cesta delno zaprta!V nesreči jo je skupil pešec
0 comments 4 ogledov
FacebookCopy LinkEmail
ZASAVCI: Enkratna priložnost za razumevanje "nepoznanega"
1+1=2AktualnoJaz tudi

ZASAVCI: Enkratna priložnost za razumevanje “nepoznanega”

| Neža Grmšek
Avtor: Neža Grmšek

Poleg vseh terapij in učenja, ki ga nudijo za otroke, mladostnike in družine, želijo izobraževati tudi pedagoške delavce, ki so pogosto v stiku z otroki, ki imajo takšno ali drugačno težave. “Neverjetno je, kako so presenečeni, ko pridejo k nam. V glavi si vsi predstavljajo le najslabše. Največ je strahu zaradi nepoznavanja” pojasnjuje ravnateljica Vanja Manfredo, ki verjame, da bi lahko delali in tudi živeli bolje, če bi težave posameznika bolj razumeli.

Strokovni center VSI je za Zasavce baziran v Zagorju na OŠ dr. Slavka Gruma. Gre za svetovanje ter strokovno pomoč otrokom s posebnimi potrebami, mladostnikom, družinam in strokovnim delavcem šol in vrtcev.

Manfredova je prepričana, da gre za enega najboljših projektov v zadnjem času.

Družinam, ki imajo otroka s posebnimi potrebami nudijo nekaj več. Razne terapije, funkcionalno učenje, senzorna integracija, plavanje, plesi in tudi terapija s pomočjo psa.

Center namenjen VSEM

Ne le tisti, ki obiskujejo OŠ dr Slavka Gruma, vsi lahko koristijo program centra v dogovoru s strokovnimi delavci ali svojim zdravnikom.

Ravnateljica Vanja Manfredo je nad projektom navdušena: “Gre za zelo individualen pristop, kjer želimo že v zgodnji obravnavi ponuditi čim več”. Toliko različnih “terapij imajo na voljo, da se za vsakega najde tisto, kar mu ustreza. “Želimo čim bolj celostno obravnavo otrok, zato izobražujemo tudi šole, vrtce” pojasnjuje Manfredova, ki je skupaj z Nevo Izlakar in Tatjano Alauf Veteršek predavala že vrsti učiteljic in vzgojiteljic iz Zasavja. Prav vse je brezplačno, tudi predavatelji so se za to odločili prostovoljno. Z namenom, da bi s pridobljenimi sredstvi lahko nakupili čim več pripomočkov, vključili v program kar največ otrok in mladostnikov.

Program se povečini izvaja na šoli, občasno “gostujejo” tudi drugje.

Na osnovni šoli dr. Slavka Gruma so prevzeli vlogo regijskega nosilca projekta. V Sloveniji je centrov 10, projekt se bo izvajal do 2020. Program Strokovnega centra VSI se financira iz Evropskega socialnega sklada.

“Odziv je zelo dober”

Večina zagorskih pedagogov in vzgojiteljev je že pričelo s sodelovanjem, tudi v Trbovljah so že tako z vrtcem kot tudi nekaterimi šolami v navezi. Iz hrastniške šole in vrtca zanimanja za izobraževanje na temo otrok s posebnimi potrebami še niso izkazali. Si pa v Zagorju želijo, da bi prej kot slej vsi naredili korak v to smer.

Na splošno pa “odziv je zelo dober” se lahko pohvali Manfredova, interesa je več kot so pričakovali in glede na prijavljeno število, so že zdavnaj presegli svoje zmožnosti, pa čeprav so s projektom letos jeseni šele začeli. Prepričani so, da bodo z medijsko prisotnostjo zbudili še koga.

Soba za sproščanja – multisenzorna soba

Na zagorski šoli imajo prav posebno sobo – multisenzorno sobo. Učenci jo obožujejo, pove Tadeja Iskra, ki je koordinatorka za Strokovni center VSI. Uporabljajo jo za senzorno integracijo, torej razna občutja in kot sobo za pomirjanje.

0 comments 3 ogledov
FacebookCopy LinkEmail
"Maša je s svojim značajem, otroško skromnostjo in dobrosrčnostjo poseben otrok ..."
AktualnoJaz tudi

“Maša je s svojim značajem, otroško skromnostjo in dobrosrčnostjo poseben otrok …”

| Neža Grmšek
Avtor: Neža Grmšek

24-letni specialni in rehabilitacijski pedagog iz Zagorja Blaž Vozelj je napisal knjigo s posebnim sporočilom. Blaž uči na osnovni šoli dr. Slavka Gruma in zraven še študira, po novem je tudi pisatelj. Pisanje knjig bo nadaljeval tudi še po svojem prvencu Miklavž že ve, predvsem z izdajo  knjig, prilagojenih za otroke z učnimi težavami.

“Miklavž že ve je prvo kot prvo knjiga, ki želi male in velike nagovoriti, da je svet poln čudes in lepot, ki so okrog nas, le opaziti jih moramo.” Knjiga je v prvi vrsti namenjena otrokom, primerna pa za vse generacije.

Spremljajte našo FB stran, v kratkem bomo nekomu podarili knjigo Miklavž že ve.

“Maša je s svojim značajem, otroško skromnostjo in dobrosrčnostjo poseben otrok. Zna marsikaj. Posebej spretna in ustvarjalna je pri igranju klavirja. V glasbi lahko pokaže delček sebe, delček tega kar zna in zmore. Je pa nekaj, kar Maši ne gre najbolje od rok: brati in pisati …” (pisatelj o knjigi)

Disleksija je nekaj običajnega

Slikanica zagorskega pisatelja je prilagojena za lažje branje otrok z disleksijo in ustreza kriterijem bralnega gradiva za bralce s tovrstnimi težavami, s svojo vsebino pa meri na vse bralce, saj ozavešča o disleksiji kot nečem običajnem, vsakdanjem.

Mladi pisatelj je pri pisanju izhajal iz želje, da bi ustvaril zgodbo, ki bo s svojim sporočilom učila in ozaveščala. “S knjigo želim prispevati k družbi in spodbujam vse nas, da se učimo graditi mostove med nami in uvideti, kako dragocen je vsak posameznik, kako se lahko drug od drugega ogromno naučimo.”

Če vas zanima, kaj je tisto, kar Miklavž ve, pa boste skrivnost razvozlali le tako, da preberete simpatično slikanico. Spremljajte ZON.si, v kratkem bomo podarili knjigo tudi na naši FB strani.

0 comments 2 ogledov
FacebookCopy LinkEmail
"Mnogokrat so ogroženi tudi tisti, ki so zaposleni ..."
AktualnoJaz tudi

“Mnogokrat so ogroženi tudi tisti, ki so zaposleni …”

| Urša Kmetec
Avtor: Urša Kmetec

Krute zgodbe ljudi, ki jim zmanjkuje za spodobno preživetje, jo ganejo in pred njimi si, za razliko od mnogih, ne zatiska oči. Želi pomagati, zato je Adriana Kuder v začetku letošnjega leta v Trbovljah ustanovila Društvo Humanitarka.

Pomagajo z oblačili, hrano, pohištvom, belo tehniko …

V društvu pomagajo vsem, najstarejšim, najmlajšim, družinam … Predvsem Zasavcem, pa tudi drugim po Sloveniji.

“Mnogokrat so ogroženi tudi tisti, ki so zaposleni in imajo otroke, a prejemajo mizerne plače. Največ je družin, kjer so brezposelni ali so mamice samohranilke. Delamo večinoma preko odločb Centra za socialno delo, neko zagotovilo pač mora biti. Ne pustimo se izkoriščati, čeprav je težko nekomu reči ne,” pravi Adriana.

Darujte in razveselite otroke!

Društvo Humanitarka do 15. decembra zbira darila, s katerimi bodo obdarovali otroke. Prinesete lahko igrače, sladkarije, knjige, zvezke, barvice, nerabljena oblačila. Ne zbirajo pa plišastih igrač in risank na DVD-jih. V sodelovanju z DPM Trbovlje bodo obdarili otroke na skupni prireditvi.

“Čedalje več je takih, ki se opogumijo in pridejo. Sprejmemo jih tako, da jim postrežemo s kavico ali čajem, jih vprašamo, kaj potrebujejo. Želim, da se pri nas dobro počutijo, da so sproščeni. Pridejo lahko tudi samo na pogovor,” pravi Adriana, ki je tudi na lastni koži občutila, kako je živeti v stiski.

Vse črno na belem

V društvu imajo knjigo prosilcev, v kateri je zapisano, kaj potrebujejo; od oblačil, do pohištva in bele tehnike. Pomagajo jim urediti tudi cenejši prevoz pohištva in bele tehnike, če je kaj manjšega, jim to dostavijo tudi na dom.

Tudi sicer v društvu vodijo natančno evidenco, s prevzemnicami in oddajnicami. “Vse je oštevilčeno, črno na belem. Ko ljudje prinesejo, želim, da vedo, da gre prineseno res v prave roke,” pojasni Adriana in doda, do so ljudje v Zasavju res radodarni.

Društvo Humanitarka ima prostore v trboveljski okrogli hiši. Njihova vrata so odprta ob ponedeljkih, sredah in petkih. Aktivni so tudi preko javne skupine Prostovoljno humanitarno društvo Humanitarka na FB.

Gonilna sila društva Humanitarka je Adriana, pri delu pa ji pomagajo tudi prostovoljci, prijavljeni preko Centra za socialno delo. “Smo kot družina, delamo s srcem. Želimo si še kakšnega prostovoljca, vendar mora imeti dober odnos do ljudi. Pri nas veljata red in disciplina.”

Načrtov jim ne zmanjka

Kar se tiče financ so v društvu omejeni, trenutno se borijo za nepovratna sredstva, ki bi jim omogočila nakup kombija za dostavo in pa možnost pomoči pri plačilu položnic. Sredstva občine jim, ker so se kot društvo registrirali šele letos, pripadajo šele od leta 2019 dalje. A načrtov jim v društvu ne zmanjka: “v prihodnosti bi radi odprli tudi lokal, menzo, v katerem bi lahko postregli vsaj en topel obrok dnevno tistim, ki si tega ne morejo privoščiti.”

0 comments 9 ogledov
FacebookCopy LinkEmail
Ogorčeni zagorski navijač: "Stadion je prava sramota"
AktualnoJaz tudi

Ogorčeni zagorski navijač: “Stadion je prava sramota”

| Urša Kmetec
Avtor: Urša Kmetec

“Vsak travnik v Zagorju je bolje vzdrževan, kot pa zagorski nogometni stadion. Trava je nepokošena in nepovaljana. Prava sramota, nad katero se zgraža vsaka ekipa, ki igra v Zagorju,” je ogorčen navijač Nogometnega kluba Zagorja, ki kljub slabim pogojem za igro, dosega dobre rezultate.

Ali upravljalec ‘škrtari’, sprašujejo navijači?

Foto: bralec

“Ne gre za ignorantski odnos, temveč se že kar nekaj časa ukvarjamo z različnimi postopki, ki bi izboljšali stanje glavnega igrišča, a izvedba sredi sezone in ob tako intenzivni obremenitvi samega igrišča ni bila mogoča,” v imenu Nogometnega kluba, ki je upravljalec igrišča na mestnem stadionu, in Zavoda za šport Zagorje, ki kadrovsko, izvedbeno in z opremo sodeluje pri upravljanju igrišča, odgovarjajo na občini Zagorje.

Na igrišču več kot 45 tekem in še treningi

Foto: NK Zagorje, tekma Zagorje – Bled

V zadnjih nekaj sezonah se je namreč število otrok, ki v Zagorju trenirajo nogomet skoraj podvojilo, kar je sicer odlična novica, a je to prispevalo k veliko večji obremenitvi infrastrukture, ki jo nogometni klub uporablja. Tako na občini pojasnjujejo: “Glavno igrišče je v slabšem stanju kar se tiče poraščenosti z naravno travo že leto in pol, letošnja huda suša je samo še pripomogla, da se v poletju travna ruša ni obrasla”.

Tudi naknadno deževje ni pripomoglo k obnovi trave, ker se je v tem času že začelo prvenstvo in so se igrale tudi prvenstvene in pokalne tekme. V jesenskem delu letošnje sezone, pravijo na občini, je bilo na glavnem igrišču odigranih več kot 45 tekem poleg rednih treningov:“Za primerjavo: povprečno igrišče normalno prenese do 20 ur obremenitev na teden, če ni dežja ali hude suše.”

Ukrepali bodo

Trenutni vremenski pogoji na igrišču, glede na to da jesenski del tekmovanja še ni zaključen, ne dopuščajo večjih posegov na igrišču, po zaključku jesenskega dela prvenstva pa so na igrišču načrtovana nekatera manjša sanacijska dela, do pričetka spomladanskega dela prvenstva pa tudi ponovna vzpostavitev pomožnega igrišča, ki bo poleg igrišča v Evroparku razbremenilo glavno igrišče in pripomoglo k njegovi obnovi ter izboljšavi.

Na zagorski občini so obljubili, da bo eden od ukrepov Zavoda za šport Zagorje v prihodnjem letu vzpostavitev namakalnega sistema na glavnem igrišču in tudi nekaj vegetacijskih postopkov za izboljšanje strukture igrišča ter same travne ruše.

Foto: NK Zagorje tekma Zagorje Bled

0 comments 5 ogledov
FacebookCopy LinkEmail
Na Medvednici veliko novega
AktualnoJaz tudi

Na Medvednici veliko novega

| Neža Grmšek
Avtor: Neža Grmšek

Zadnja tri leta Smučarsko društvo Trbovlje intenzivno vlaga v smučišče na Medvednici in v polni pripravljenosti so tudi letos.

Društvena ekipa skrbi, da bo teren pripravljen, takoj ko bodo razmere dopuščale. Predsednik SD Trbovlje Andraž Hernavs opiše pred leti ponesrečen nakup teptalnika, ki je delal le dve uri in so zato lani šli v nakup drugega. Tokrat je bil nakup bolj premišljen in se je že lani izkazal kot dobra odločitev.

Večji plato, urejena trasa

Letošnja novost je urejen dostop do smučišča in večji plato pred kočo. V zadnjih treh letih so zamenjali tudi že večino delov na žičnici, predvsem delov sider, vanjo so vložili okoli 7 tisoč evrov.

Teren je odlično pripravljen, pohvali Hernavs, uredili so traso, požagali drevesa. V kratkem jih čaka še pridobitev tehničnega dovoljenja, da podaljšajo obratovalno dovoljenje, a težave, po besedah Hernavsa, ne pričakujejo, saj so se dobro pripravili.

Medvednico bi radi še posodobili, zato iščejo sredstva za razvoj Medvednice. Velika pridobitev za smučišče, ki bi verjetno kar podvojila število smučarskih dni, bi vsekakor bila snežni top.

SORODNI ČLANKI:

Na Medvednici prvi smučarji že to nedeljo

 

0 comments 5 ogledov
FacebookCopy LinkEmail
Newer Posts
Older Posts