Črna pika

»Iz struge Trboveljščice, ki je hudournik, rastejo drevesa. Kdo je dolžan čistiti vodotoke,« je zanimalo Trboveljčana.

Neodzivne državne institucije

To je Agencija RS za okolje (ARSO) in koncesionarji, vse pa je seveda odvisno od količine razpoložljivih sredstev. Da imajo bogate izkušnje z neodzivnostjo pristojnih institucij, je pred časom potrdila tudi trboveljska županja Jasna Gabrič.

Zaplete se namreč že pri tako preprosti zadevi, kot sta drevesi, ki rasteta iz struge potoka. "Pred leti so strugo že čistili. Občina dreves ne sme odstraniti sama, v državnih institucijah pa se na naša opozorila ne odzivajo," je povedala Gabričeva.

Strogo po urniku

Na ARSU odgovarjajo, da redna vzdrževalna dela izvajajo po programu, ki ga sprejmejo konec leta za koledarsko leto vnaprej. Rok izvedbe del je odvisen od prioritete izvedbe in od višine finančnih sredstev, ki so namenjena izvedbi vzdrževalnih del za posamezno leto. 

Na območju srednje Save ima za izvajanje javne službe sklenjeno koncesijsko pogodbo VGP Hidrotehnik iz Ljubljane. 

Nad zavednega občana z inšpekcijo

»Vzdrževalna dela ne izvajamo na zahteve lokalnih skupnosti,« nam je sporočila Verica Vogrinčič iz ARSO. Na naše vprašanje, kaj bi se zgodilo v primeru, če bi se občina ali denimo zaveden občan na lastno pest odločil očistiti strugo Trboveljščice, pa odgovarja, da če občan pred deli ne bi pridobil vodnega soglasja, bi proti njemu podali prijavo pristojni inšpekciji, prav tako proti občini. O tem, kdaj naj bi očistili strugo Trboveljščice, pa nič.

Ker je trboveljska občina letos postala lastnica zemljišča nad rondojem, je na hribčku postavila pravljično vasico za male nadobudneže, ki jo tudi vsak dan obiščejo. Žal pa jo obiščejo tudi takšni, ki zanjo ne skrbijo najbolje. 

Smeti ne sodijo v pravljično vasico

Na sobotno jutro so okoli koša za smeti na široko ležali olupki mandarin, nekdo je odlomil kos strehe male hišice, menda pa se nepridipravi lotijo tudi drugih sestavnih delov. Je tega res treba?

V Trbovljah so v petek prižgali novoletne luči, da bi občanom polepšali mesto, "to pa bomo težko storili, če si bo nekaj posameznikov novoletno vzdušje predstavljalo po svoje in jim bo zanimivo "preurejati" novoletno dekoracijo po mestu" poudarijo na občini. Pravljična vasica, ki je last vseh občanov, namenjena pa najmlajšim naj bi ostala na mestu do konca leta in služila svojemu namenu. "V imenu naših najmlajših in tistih, ki so se trudili pričarati decembersko vzdušje, prosimo, da ne uničite našega skupnega imetja in dovolite otrokom nekaj časa uživati v pravljičnem vzdušju" so zapisali na občini v upanju, da bo novoletna dekoracija ostala na mestu. 

Tomaž Kos vodi postopke stečaja v Jutranjki, Garantu, Zasavju pa je bolj poznan kot stečajni upravitelj Svee in Sijaja. Po poročanju 24ur naj bi Kosu celjski kriminalisti izročili kazensko ovadbo.

Kaj to pomeni za Sveo in Sijaj?

Mobilnik Tomaža Kosa zvoni v prazno, tudi v pisarni telefona včeraj ne dvigne nihče. Milena Trbulin iz Policijske uprave Celje o konkretnem imenu v kazenski ovadbi ne sme govoriti, je pa pojasnila, da so kriminalisti, zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja poneverbe konec novembra na Specializirano državno tožilstvo podali  kazensko ovadbo zoper odgovorno osebo sedaj že izbrisane gospodarske družbe iz Celja.

Policisti so odkrili, da je osumljeni med 2007 in 2010 navidezno posloval s svojo tujo gospodarsko družbo iz Bosne in Hercegovine ter z njo trgoval z gozdnimi sadeži, vse z namenom, da bi si protipravno prilasti denar gospodarske družbe iz Celja, ki jo je zastopal. Na ta način, še pojasnjuje Trbulinova, je opravljal nakazila v nižjih zneskih gospodarski družbi iz Bosne in Hercegovine na njene bančne račune, iz njih pa ves denar v skupnem znesku okoli 2,6 milijona evrov, osebno dvigal v gotovini.

Stečaj Kosovega podjetja v enem letu, ostali stečaji v nedogled

Menda naj bi šlo za gospodarstko družbo Aronia d.o.o., ki je bila sodeč po Ajpesu, ustanovljena v letu 2003 in je po stečajnem postopku sledil izbris iz registra avgusta 2012. Stečajni postopek je vodil ljubljanski odvetnik Andrej Kozelj, zanimivo, stečajni postopek pa je bil zaključen v letu dni. Spomnimo postopka stečaja Svee in Sijaja trajata že dobri dve leti.  

Tomaž Kos, nad katerim naj bi visele hude obtožbe, namreč sedi tudi v upravnem odboru zbornice upraviteljev. Kaj o vsem tem pravijo na Zbornici upravitelje Slovenije nismo izvedeli, saj je, kot pojasnjuje poslovna sekretarka predsednika zbornice Marka Zamana, le ta odsoten do ponedeljka, prav tako generalni sekretar Aljoša Markovič. 

Začelo se je z zaskrbljenim obvestilom bralke – češ, ali bo drevo kaj kmalu priletelo na cesto.

»Cesta Hrastnik – Dol pri Hrastniku. Že dalj časa opazujemo drevo, ki visi nad cesto. Zdi se nevaren, sploh glede na to, kakšno vreme se bliža. Zanima nas kdo je pristojen za to, da bi si ogledali situacijo preden pride do kakšne nesreče.«

Na ogled smo se odpravili tudi sami. Takoj, ko v križišču iz Hrastnika zaviješ proti Dolu se neurejenost mesta pozna na vsakem koraku. Hrib, nasproti gradbenega podjetja v Hrastniku, je poln polomljenih dreves, izruvanih skupaj s koreninami, ki visijo proti cesti. Le vprašanje časa je, kdaj se bo kaj skotalilo na cestišče. Ob robu cestišča raste trava, mah. Kamnite ograde je prerastel plevel. Edino kar je videti urejeno, je ograja, ki so jo letos prebarvali.

Izgovor, da je vse na državi dovolj?

Že res, da gre za regionalno cesto, ki je v pristojnosti države. Pa vendar cesta pelje čez občino Hrastnik in po njej se vozi marsikdo, ki se iz Zasavja odpravlja proti Celju ali Zidanem Mostu. Da o umazanih tablah, ki sramotijo mesto, niti ne začnemo.

Na občini odgovarjajo, da je za table, ki označujejo začetek in konec naselja zadolžen upravljalec državnih cest, torej DRSI. Kar se tiče pa hriba nasproti GD-ja, ta je v lasti fizične osebe, še pojasni Tomaž Sihur.

»Janez je imel prometno nesrečo. Poškodovano vozilo je odpeljal na manjši zasebni servis, ta pa je po popravilu zavarovalnici poslal račun za opravljeno storitev. V postopku reševanja škode je bilo pri pregledu računov zamenjanih rezervnih delov ugotovljeno, da so računi servisa ponarejeni, v Janezovo vozilo pa so bili namesto dogovorjenih originalnih delov vgrajeni ukradeni rabljeni deli.«

Zaradi goljufij vsak Slovenec 80 evrov več za letno premijo

Gre za resničen primer zavarovalniške goljufije, zaradi katerih vsak Slovenec po ocenah letno plačuje 80 evrov višjo premijo, pojasnjujejo v Zavarovalnici Triglav, kjer svarijo stranke pred goljufi.

Najboljši način, da se izognete tovrstnim poskusom prevar, je, da za popravilo vozila izberete pooblaščeni servis, s katerim ima zavarovalnica sklenjeno pogodbo, svetujejo zavarovalničarji.

Goljufije tudi v Zasavju

Tovrstni primeri, pravi Damir Dragar, se dogajajo bolj ali manj konstantno na vseh lokacijah. Dejstvo pa je, da ima trboveljska enota Zavarovalnice Triglav z veliko večino izvajalcev sklenjene dogovore o poslovno tehničnem sodelovanju, s katerimi se izvajalce obvezuje k transparentnim postopkom, hkrati pa so zavarovalničarjem dolžni kadarkoli v teku sanacije nastale škode (in tudi še kasneje) razkriti vse podrobnosti popravila. Na območju poslovne enote Trbovlje v zadnjem obdobju niso odkrili večjih kršitev. 

Težave na ne-pogodbenih servisih

Večjo težavo lahko predstavljajo ne-pogodbeni servisi, kjer zavarovalnica nima možnosti kontrole.In kaj storiti? V Takšnih primerih lastnikom vozil svetujejo, da od izvajalca zahtevajo dokazila o kvaliteti vgrajenega materiala in se pozanimajo tudi o morebitnih garancijah na izvedbo storitev. Dragar voznikom tudi svetuje, da »preverijo cene, ki so na trgu, saj se jim v nasprotnem primeru kaj hitro lahko zgodi, da storitev preplačajo«.

Prevare so kaznivo dejanje

V Zavarovalnici Triglav že več let aktivno delujejo na področju preprečevanja, odkrivanja in raziskovanja prevar, saj želijo preprečiti negativne učinke za poštene zavarovance. Zavarovalniške goljufije namreč posredno zvišujejo premije za vse.  

Kakšne spremembe naj bi prinesla novela stanovanjskega zakona upravnikom večstanovanjskih stavb in kakšne etažnim lastnikom?

»Pregledal sem predloge in nekateri so v redu. Posebne račune rezervnega sklada za vsak objekt imamo že zdaj tako urejene. Nekatere spremembe pa so nemogoče, če si jih seveda prav razlagamo,« meni Gregor Brinjevec, direktor Stanovanjskega podjetja Zagorje. Omenil je, da imajo zato v prihodnjih dneh na Gospodarski zbornici Slovenije upravni odbor združenja upravnikov, kjer bodo oblikovali stališča in jih posredovali ministrstvu.

Za boljše odnose med upravnikom in etažnimi lastniki

Alma Urbanija, direktorica podjetja Naše okolje ugotavlja, da so predlagane spremembe dobrodošle in dolgo pričakovane, prav tako pa potrebne za razrešitev določenih vprašanj s področja upravljanja. »Ocenjujem, da bodo predlagane spremembe ter dopolnitve zakona izboljšale kvaliteto upravljanja in vzdrževanja stavb in etažnim lastnikom zagotovile večji ter kvalitetnejši nadzor nad delom upravnika, s tem pa tudi boljše odnose med upravnikom in etažnimi lastniki,« pravi direktorica.

Predlog sprememb stanovanjskega zakona, ki je trenutno še v javni obravnavi, predvidevajo nekatere rešitve, ki upravniku povečujejo obseg storitve upravljanja, hkrati pa dodatno finančno obremenjujejo etažne lastnike.

Trije računi namesto enega

Upravnik bo dolžan za vsako stavbo v upravljanju odpreti poseben transakcijski račun za vplačila etažnih lastnikov v rezervni sklad in poseben transakcijski račun za stavbo za plačilo stroškov iz naslova vzdrževanja in obratovanja skupnih delov stavbe. »To pomeni dodatno finančno breme za etažne lastnike. Upravnik bo moral etažnim lastnikom izstaviti tri račune s položnico mesečno, in sicer za vplačilo v rezervni sklad, za stroške iz naslova vzdrževanja in obratovanja stavbe in za upravnikove storitve, torej upravljanje,« je razložila trboveljska upravnica.

Triletni načrt vzdrževalnih del

Glede na to, da so se v praksi pokazale nekatere dileme pri odločanju etažnih lastnikov pri vzdrževanju stavb, naj bi po novem etažni lastniki sprejemali načrt vzdrževalnih del za dobo treh let in ne več petih let, prav tako "ukinjajo" sklicevanje ponovljenega zbora etažnih lastnikov in ga nadomeščajo z odločanjem s podpisovanjem listine. Upravnik naj bi bil dolžan zagotoviti izvedbo vzdrževalnih del, ki jih odredi inšpektor.

Krajši roki in strožje kazni

Skrajšali naj bi se tudi roki za dolžnosti upravnika – skrajšan rok za sestavo zapisnika zbora etažnih lastnikov, zakon naj bi tudi natančno določal, kdo je lahko upravnik, predlog zaostruje tudi kazni posameznih kršiteljev.

Zasavska, regionalna cesta med Trbovljami in Hrastnikom je danes in čez vikend prevozna brez zapor. Vprašanje pa je, ali bodo z deli sploh nadaljevali v prihodnjem tednu?

Delavci CGP-ja so uspeli urediti 7 od 27 lokacij uničenih jaškov, kaj bo naprej je povsem odvisno od vremena in temperatur, nam je pojasnil Marko Veršić. 

V ponedeljek bo padla odločitev kako in kaj naprej. Vremenoslovci obljubljajo snežne padavine, kar bi dela na tej cesti lahko bistveno zavlekla. 

Novice o zapori ponovno v ponedeljek na ZON.si!

Zgodba z jaški se kar znova in znova zavlačuje. Od lepega poletnega vremena pa vse do prvega snega smo Zasavci morali čakati. 

• 16.11.2015 Za Savo sedaj že 2 zapori!

• 10.11.2015 ZAPORA za Savo!

• 16.10.2015 Zapora na 'zasavki' tik pred vrati

• 15.09.2015 Si predstavljate 'zasavko' brez udrtih jaškov?

• 27.07.2015 Čemu tabla? Jaške naj popravijo!

Zasavske knjižnice v petek praznujejo dan splošnih knjižnic. Vzrokov za praznovanje je vsako leto manj, saj jim sredstva za delovanje znižujejo. Kljub temu želijo ohraniti visok nivo svojega dela, ki ni zgolj izposoja knjig.

Vedno manj denarja za knjižnice

Sredstva za knjižnično dejavnost se že nekaj let zmanjšujejo, lani je država namenila za 30 % manjša sredstva za nakup gradiva. »Zaradi tega knjižnice izgubljamo dotok knjižničnega gradiva, kar pomeni, da ne moremo oblikovati ustreznih zbirk. Zato moramo zmanjševati dotok novega gradiva in odpovedovati periodike, kar med uporabniki povzroča nemalo slabe volje,« pravijo v knjižnici Antona Sovreta Hrastnik.

Direktorica knjižnice Toneta Seliškarja Trbovlje, Simona Solina pa pravi, da se kljub drastičnemu zmanjševanju finančnih sredstev za delovanje knjižnice in nakup gradiva trudijo ohraniti visok nivo delovanja knjižnice na vseh področjih. »Ne le pri izposoji knjižničnega gradiva, ampak tudi pri neformalnem izobraževanju, širjenju bralne kulture in sodelovanju z lokalno skupnostjo.«

Bralci v roke raje vzamejo ‘prave’ knjige

V Trbovljah izposojajo dva e-bralnika in beležijo nekaj več kot 100 izposoj e-knjig iz portala Biblos letno. V Zagorju imajo 190 naslovov slovenskih knjig v elektronski obliki. »Izposoja e-knjig še ni zaživela, saj gre za starejše izdaje, ki so na voljo tudi v klasični knjižni obliki,« pravi direktorica knjižnice Mileta Klopčiča Zagorje ob Savi Irena Medvešek. V Hrastniku so lani bralcem ponudili 206 naslovov e-knjig: »Žal ugotavljamo, da pri naših obiskovalcih še ni interesa za branje e-knjig. V celem letu je bilo le 13 izposoj.«

V knjižnico je včlanjenih 3.400 Zagorjanov, v Trbovljah imajo 4.141 aktivnih članov, v hrastniško pa je včlanjenih 4.040 članov, od tega je aktivnih 2.337.  Poleg čtiva za obvezno branje v šolah, bralci najbolj povprašujejo po razvedrilnem leposlovju oziroma novostih s tega področja.

Povprečen bralec si izposodi 36 knjig letno

Letni prirast knjig v zagorski knjižnici znaša 2.305 enot gradiva, odpisali so 1.866 enot gradiva, v hrastniški je prirast znašal 2.467 enot, odpisali so 2.319 enot. V trboveljski knjižnici so lani nabavili 1.447 enot, odpisali pa so 1.873 enot gradiva. V zagorski knjižnici si lahko bralci izposodijo okrog 69.000 enot, v hrastniški je na voljo okoli 46.000 enot, v trboveljski pa okoli 54.000 knjižnih naslovov. Uporabniki hrastniške knjižnice so si lani izposodili 125.275 enot knjižničnega gradiva, trboveljski 129.432 enot, zagorski uporabniki pa 125.000 enot.

V povprečju si člani zagorske knjižnice v enem letu izposodijo po 36 enot gradiva.»Leto poprej je izposoja znašala skoraj 135.000 enot knjižničnega gradiva. To pripisujemo dejstvu, da imamo za nakup novih knjig v zadostnem številu izvodov na voljo vedno manj sredstev, naši člani pa najbolj povprašujejo ravno po novostih,« je razložila Medveškova.

Praznovale so tudi lansko leto

Okrožno sodišče v Ljubljani je včeraj začelo stečaj nad zagorskim podjetjem Ultra, ki se ukvarja s proizvodnjo elektronskih naprav. Stečaj se je začel na predlog upnice NLB, z njim pa je soglašal tudi dolžnik družbe. Upniki lahko terjatve in pravice prijavo do 18. februarja prihodnje leto.

Terjatve do 18. februarja prihodnje leto

Stečajna upraviteljica Ultre je Anja Jandrok. Prav tako se je včeraj začel stečaj nad hčerinsko družbo Ultra E, katere stečajni upravitelj je Janez Pustatičnik. Lani je družba Ultra ustvarila 276.000 evrov prihodkov in 1,1 milijona evrov čiste izgube.

Ultra je pritegnila pozornost javnosti, ko se je izkazalo, da je njen solastnik Gregor Golobič, predsednik stranke Zares in v tistem času tudi visokošolski minister, ki je svoje lastništvo prikrival.

Fotografija: www.zares.si

Potek sanacije jaškov ne gre po planu, datum 18. december bo težko uloviti. 

Marko Veršić iz podjetja CGP nam je sporočil: "Takoj po začetku del je bilo ugotovljeno, da so same poškodbe jaškov večje kot pa je bilo to ocenjeno pred pričetkom del". Sam potek sanacije ne gre po planu, zato v tem trenutku težko napovedujejo, da bodo dela dokončana do 18. decembra, kot je bilo sprva predvideno. Ključen faktor pri dokončanju del bo odigralo vreme, še pojasnjuje Veršić.

Danes tudi zapora iz hrastniške strani

Zapora se bo danes postavila tudi iz smeri Hrastnika proti Trbovljam in bodo naenkrat za Savo postavljeni dve zapori. Delavce lahko za Savo opazite tudi ob sobotah, kar je zaradi poteka samih del potrebno, so sporočili s CGP. 

Po informaciji, ki smo jo zasledili, torej da Agip odhaja iz Slovenije, smo takoj preverili, kaj bo s servisom v Trbovljah.

Podjetje ENI iz Ljubljane drži roko nad slovenskimi Agipi, a ko smo poklicali tja, nas je angleško govoreči direktor odpravil z 'no comment' in prav isto odgovoril tudi na vprašanja, kako mu je sploh ime.

Agip v Trbovljah sedaj MOL

Agipovo franšizo v Trbovljah vodi Ingrid Mlinar, ki žal vseh informacij o novem dogajanju ne sme podati, je pa vseeno prijazno pojasnila, da tudi sama točnih podatkov nima, in da so jim iz Ljubljane sporočili, da bodo pravočasno obveščeni o vsem.

Molova tiskovna predstavnica Katja Grabrovec nam je poslala spisek njihovih bencinskih servisov, med katerimi je tudi trboveljski, tisti na Vodenski. MOL je v prejšnjem tednu postal lastnik določenih Agipovih servisov, o zneskih nakupa ne govorijo.

Agipovi napisi in reklame trenutno še ostajajo, zadeve se bodo spreminjale dolgoročno, je pojasnila Gabrovčeva. Za končne kupce se ne bo spremenilo prav nič, le da bodo sedaj na bivših Agipovih servisih lahko uveljavljali tudi MOL-ove ugodnosti in akcije. 

Danes so upravljalci regionalne ceste med Trbovljami in Hrastnikom postavili prve količke in semafor. 

Zapore predvidoma dober mesec dni

Znova nas o zapori ni obvestil nihče, smo pa takoj, ko smo za postavitev zapore izvedeli poklicali odgovorne. Predstavnik postavljalca Marko Veršić iz podjetja CGP je pojasnil, da se je, kot smo ugotovili že sami, zapora začela danes. Trenutno rušijo obstoječe jaške in pripravljajo temelje za nove. 

Prvo zaporo so postavili iz smeri Trbovelj proti Hrastniku in v tej smeri naj bi tudi nadaljevali, če bo šlo dovolj hitro. Veršič je pojasnil, da bodo postavili po dve zapori hkrati, če dela ne bodo potekala dovolj hitro. Večinoma pa se bodo o vsem odločali sproti. Velik faktor pri odločitvah bo seveda vreme, ki jim je trenutno še precej naklonjeno. 

Popolne zapore ne bo!

Ves čas bo delna zapora s semaforjem, so nam še zaupali v CGP, ki so upravljalci ceste, postavljalci zapore in hkrati še izvajalci del. Dan D naj bi bil 18. december, sodeč po planih, ki so jih pripravili do sedaj. Nekaj rezerve imajo, zaradi vremenskih razmer, kako pa bo v realnosti, bo pokazal le čas. 

Občani in občanki so zadnji obveščeni, če sploh

Marko Veršič je glede obveščanja pojasnil, da je njihova dolžnost, glede na pogodbo z državo, ki jo imajo kot upravljalci, obvestiti Prometno informacijski center (PIC). To so tudi storili, tam pa podatka o zapori še ni (10.11.2015, 9:20).