Črna pika
Vsak dan čakanje, vse manj vagonov. Potniki, ki redno uporabljajo železniški prevoz postajajo vse bolj nestrpni.
Čakanje zaradi prevoza beguncev
Sploh ne. »Zamude na slovenskem železniškem omrežju nastajajo predvsem zaradi načrtovanih zapor ob vzdrževalnih delih na progi. Zaradi voženj posebnih vlakov ni večjih zamud rednih potniških vlakov« pravi Janez Krivec iz Slovenskih železnic. Posebna pozornost, kot še doda, je namenjena temu, da slovenski notranji promet ne bi občutil posebnih prevozov za migrantski val.

Mimo Zasavja sprememba
Vsi vlaki, razen enega – vlaka št. 410, ki iz Dobove proti Ljubljani odpelje ob 5.45 – vozijo neovirano, po voznem redu. Zaradi posebnih vlakov se vozni red ne bo spreminjal, obljubljajo železničarji.
Cenejše vozovnice zaradi čakanja?
Pravice potnikov so natančno opredeljene in usklajene z evropskimi.
Ob daljših zamudah vlakov so potniki upravičeni do delnega vračila denarja za vozovnice, in sicer prejmejo 25 odstotkov cene vozovnice ob zamudi 60 do 119 minut ter 50 odstotkov cene vozovnice ob zamudi, daljši od 120 minut.
Prevozniki pa se lahko nanašajo na člen, ki pravi da le ta ni odgovoren za zamudo, ki bi nastala zaradi dejavnikov, na katere niso imeli nobenega vpliva.
Kot pravi Krivec, zamude na železnicah poskušajo omiliti: »Ob daljših zamudah vlakov tako na Slovenskih železnicah kot na drugih evropskih železnicah v okviru razumnih in razpoložljivih možnosti potnikom ustrezno pomagamo, jim skušamo olajšati čakanje, ponudimo okrepčilo, pijačo …«
Zamude osvežene na 5 minut
Vlake lahko spremljate na spletni strani naših železnic, podatke o zamudah posodabljajo na pet minut.




"Pod takšnimi pogoji, kot jih trenutno ponujajo, se niti slučajno ne bom odločila za prevzem poštnih storitev" je odločno dejala. Tojnkova je pojasnila, da bi v prvem planu morala vložiti 1.500 evrov, prevzeti veliko odgovornost glede denarnih transkacij, poštnih pošiljk, dobila pa bi bore malo. Pošta bi ji sicer plačala okoli 300 evrov mesečno in 10 do 20 odstotkov od prometa, a tega je na Dolu zelo malo, poleg tega določenih storitev, tistih najdražjih, sploh ne bi imela v ponudbi. Pošta ne ponuja niti dovolj, da bi koga polovično zaposlila, ni pa prav da bi dodatno delo občutile njene dosedanje stranke. Poštne storitve je uspešna podjetnica za Dolane pripravljena prevzeti, če bi Pošta pogoje bistveno spremenila, še doda.





V Zasavju je število bolnikov, ki poiščejo pomoč, nerazumno nizko, zato veliko aktivnosti v Šentu namenjajo osveščanju, informiranju in destigmatizaciji, pojasnjuje vodja trboveljskega centra. »Velikokrat težava ni v tem, da ne bi vedeli, kje poiskati pomoč, ampak v tem, da pomoči ne želijo. Poudarim naj, da je pogumen tisti, ki pomoč poišče,« je še dodala Rebeka Novak.








V Zasavju se opravljajo dnevne meritve trdnih delcev premera 10 (PM10) in 2,5 (PM2,5). Trdni delci se razlikujejo po velikosti in s tem tudi po učinku na zdravje ljudi. Manjši kot so delci, globlje v dihalne poti prodrejo. Vpliv na vsebnost trdnih delcev v zraku ima tudi vreme, kar potrjuje Agencija RS za okolje (ARSO). Manjši delci lahko v zraku ostanejo celo po več tednov, navadno jih odstranijo šele prve padavine.


Da so časi težki, se strinja tudi trboveljska županja Jasna Gabrič. »Včasih so podjetja kot so RTH, Termelektrarna, Lafarge kar zajetne kupčke denarja namenjala društvom, vendar tega denarja zdaj ni več,« ugotavlja Gabričeva. Občina pa že zdaj vzdržuje in plačuje stroške vseh obstoječih javnih zavodov, ki jih je v Trbovljah, po mnenju Gabričeve, veliko. Županja rešitev vidi v tržnem obnašanju društev, ki bodo morala poleg občinskega poiskati še kakšen vir financiranja.

Letos poleti so intenzivno iskali nove sodelavce v Steklarni Hrastnik, kjer na mesec, tudi takrat, ko razpisa za delovna mesta nimajo, prejmejo od 60-70 novih vlog. Po objavljenem razpisu, kjer niso iskali točno določenega kadra, izobrazbe in znanja, smo pričakovali naval več tisoč prošenj. A smo se zmotili.