Črna pika

Vsak dan čakanje, vse manj vagonov. Potniki, ki redno uporabljajo železniški prevoz postajajo vse bolj nestrpni.

Čakanje zaradi prevoza beguncev

Sploh ne. »Zamude na slovenskem železniškem omrežju nastajajo predvsem zaradi načrtovanih zapor ob vzdrževalnih delih na progi. Zaradi voženj posebnih vlakov ni večjih zamud rednih potniških vlakov« pravi Janez Krivec iz Slovenskih železnic. Posebna pozornost, kot še doda, je namenjena temu, da slovenski notranji promet ne bi občutil posebnih prevozov za migrantski val.

Mimo Zasavja sprememba

Vsi vlaki, razen enega – vlaka št. 410, ki iz Dobove proti Ljubljani odpelje ob 5.45 – vozijo neovirano, po voznem redu. Zaradi posebnih vlakov se vozni red ne bo spreminjal, obljubljajo železničarji.

Cenejše vozovnice zaradi čakanja?

Pravice potnikov so natančno opredeljene in usklajene z evropskimi.

Ob daljših zamudah vlakov so potniki upravičeni do delnega vračila denarja za vozovnice, in sicer prejmejo 25 odstotkov cene vozovnice ob zamudi 60 do 119 minut ter 50 odstotkov cene vozovnice ob zamudi, daljši od 120 minut.

Prevozniki pa se lahko nanašajo na člen, ki pravi da le ta ni odgovoren za zamudo, ki bi nastala zaradi dejavnikov, na katere niso imeli nobenega vpliva.

Kot pravi Krivec, zamude na železnicah poskušajo omiliti: »Ob daljših zamudah vlakov tako na Slovenskih železnicah kot na drugih evropskih železnicah v okviru razumnih in razpoložljivih možnosti potnikom ustrezno pomagamo, jim skušamo olajšati čakanje, ponudimo okrepčilo, pijačo …«

Zamude osvežene na 5 minut

Vlake lahko spremljate na spletni strani naših železnic, podatke o zamudah posodabljajo na pet minut.

Za pošto na Dolu pri Hrastniku iščejo pogodbenega partnerja. Rok za oddajo vlog se je iztekel konec oktobra.

Na Pošti Slovenije nam je Megi Jarc pojasnila, da je postopek zbiranja ponudb še v teku. Od 29. oktobra, to je bil namreč zadnji dan za oddajo ponudbe, na pošti še vedno zbirajo vloge. Zato nam informacij o številu prejetih ali neprejetih ponudb ne morejo posredovati. 

Bi prevzel kdo od "lokalcev"?

Cvetličarna Lobelija se za opravljanje poštnih storitev ni odločila, v trgovini Kmetijske zadruge Laško prodajalke niso vedele, ali so se prijavili ali ne, pristojnih do danes nismo uspeli priklicati. Se je pa na razpis prijavila podjetnica Mojca Tojnko, lastnica Frizerskega in negovalnega salona Moni tik ob sedanji dolski pošti. Kljub prijavi pa se, vsaj pod pogoji, ki jih slovenska pošta pogodbenikom nudi, za prevzem ne bo odločila, je danes povedala za naš portal.  

Pod takšnimi pogoji, niti slučajno!

"Pod takšnimi pogoji, kot jih trenutno ponujajo, se niti slučajno ne bom odločila za prevzem poštnih storitev" je odločno dejala. Tojnkova je pojasnila, da bi v prvem planu morala vložiti 1.500 evrov, prevzeti veliko odgovornost glede denarnih transkacij, poštnih pošiljk, dobila pa bi bore malo. Pošta bi ji sicer plačala okoli 300 evrov mesečno in 10 do 20 odstotkov od prometa, a tega je na Dolu zelo malo, poleg tega določenih storitev, tistih najdražjih, sploh ne bi imela v ponudbi. Pošta ne ponuja niti dovolj, da bi koga polovično zaposlila, ni pa prav da bi dodatno delo občutile njene dosedanje stranke. Poštne storitve je uspešna podjetnica za Dolane pripravljena prevzeti, če bi Pošta pogoje bistveno spremenila, še doda. 

Podobno je ugotovil tudi podjetnik, ki je prevzel eno izmed petih zasavskih pošt, ki delujejo s pogodbeniki. »Če bi na začetku vedeli, kakšna bo situacija, pogodbe ne bi podpisali,« pravi pogodbenik, ki želi ostati neimenovan. V Zasavju sicer imamo pet pošt, ki jih upravljajo pogodbeniki, in sicer na Trojanah, v Polšniku, v Čemšeniku, na Podkumu ter na Dobovcu. »Krajani so zadovoljni, saj so obdržali pošto, a v naši poslovalnici nimamo možnosti vseh storitev, npr. pošiljanja telegrama, prav tako nam konkurirajo večje poštne poslovalnice, ki nižajo provizije,« je nezadovoljen naš vir.

Če ne bo prevzemnika, sledi zaprtje pošte? VEČ TUKAJ

Občina Trbovlje bo v kratkem začela nadzirati urejenost vrtov v občinski lasti. Najprej bodo na vrsti vrtički pod Trim stezo. Na občini želijo zagotoviti lepši videz celotnega območja in tudi urediti komunalno infrastrukturo, to je dostop do vode in odvoz odpadkov.

34,4 evra na leto za 80 kvadratni vrtiček

»Trenutno imamo 340 najemnikov občinskih vrtov, ki jim enkrat letno zaračunamo najemnino v višini 0,43 evra na kvadratni meter,« so povedali na občini. Najemnikom občinskih vrtov pod Trim stezo, ki jo bodo urejali prvo, so v teh dneh že poslali zloženko s smernicami za urejanje vrtov.

Urejeni do aprila 2016

V prihodnjih mesecih bodo na občini izvajali tudi nadzor nad črnimi gradnjami. Najemniki občinskih vrtov bodo imeli čas do aprila 2016, da vrtove uredijo po predpisanih smernicah, saj »vrtovi ne morejo biti in niso vikendi ali stanovanjska območja, temveč prostor za pridelavo vrtnin,« menijo na trboveljski občini.

Občina je tako predpisala, kako morajo biti urejene ograje, kako postavljeni smetnjaki in vrtne ute ali lope, prostor za druženje, poti med vrtovi in do vrtov ter dostop do vode.

Pogodbo lahko prekinejo

»Najemniki so dolžni spoštovati določila najemnih pogodb in se ravnati v skladu s smernicami, kot piše v najemni pogodbi.

V kolikor najemnik ne spoštuje določil najemne pogodbe, se lahko najemna pogodba prekine,« so razložili na občini.

Večje lokacije vrtov so na območju pod Kovinarsko šolo, pri Loški cerkvi, Špajzerju, na Šuštarjevi (več lokacij), Tereziji in pod Trim stezo. Manjše število vrtov je tudi na območju pod glasbeno šolo, pod Ostrim vrhom, pod toplarno, na Žabjeku, Neži, Ojstrem, na Vodenski cesti, na Trgu Franca Fakina in Gimnazijski cesti ter na Cesti Tončke Čeč. 

Zasavci so danes zjutraj malce pred 9. uro začutili tresenje tal. 

Po podatkih Urada za seizmologija sta bila dva potresa, oba z epicentrom v bližini Brežic in Obrežja. Odzivi po vsej Sloveniji, dobro čutili tudi Zasavci. 

Potres magnitude 4,2 pri Obrežju

Agencija RS za okolje, Urad za seizmologijo in geologijo sporoča, da so seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic zabeležili v nedeljo, 1. 11. 2015 ob 8.52 zmeren potresni sunek. Po preliminarnih podatkih je bilo žarišče potresa 94 km jugovzhodno od Ljubljane, v bližini Obrežja. Preliminarno ocenjena magnituda potresa je bila 4,2.
 

Odzivi v Zasavju do 9.30 ure: V Zagorju so na Arsu zabeležili 14 odzivov, prav toliko tudi v Trbovljah, v Hrastniku pa 11. 

Bitka med lastnikom in občino za porušenje propadajoče stavbe, ki ovira dovoz v garažno hišo trgovskega centra v Trbovljah, poteka že desetletje. Pred tremi leti so se na občini pohvalili, da Prekorškovina, kot ji pravijo, ne bo več dolgo kazila mesta, saj so nameravali pridobiti dovoljenje za rušenje objekta. A podrtija še vedno stoji.

Sodni mlini meljejo počasi

Zadevo na trbovljeski občini zdaj rešujejo po sodni poti. »V kratkem pričakujemo sodbo, na podlagi katere bo mogoče nadaljevati urejanje križišča pri trgovskem centru Spar,« so nam skopo sporočili iz urada županje.

Prekorškovina pa je v začetku maja letos dobila novega lastnika, Matjaža Prekorška iz Vojnika. Osebno služnost užitka, to je pravico imetnika, da uporablja tujo stvar (nepremičnino), pa je do svoje smrti obdržal Ludvik Prekoršek. Na papirju je tako lastnik sicer res Matjaž Prekoršek, a dejansko z njo še vedno v celoti razpolaga Ludvik Prekoršek.

Prodaja za 5x toliko kot je vredna

Ludvik Prekoršek naj bi bil pred časom pripravljen občini prodati svoje 107 kvadratnih metrov velike parcele za 150.000 evrov. Po javno dostopnih podatkih pa znaša vrednost nepremičnine 32.314 evrov. Ureditev križišča pri Sparu je bila načrtovana že v proračunu za leto 2013. Za objekt in zemljišče so na občini pridobili cenitev uradnega cenilca. Na podlagi te cenitve naj bi takrat lastniku Ludviku Prekoršku neuspešno ponudili odkup nepremičnine. Spodletel pa jim je tudi poskus razlastitve.

Vlaki bodo danes peljali z zamudo, ali pa jih celo ne bo. Na Slovenskih železnicah pojasnjujejo, da bo danes dopoldan oviran železniški potniški promet, zaradi velikega števila beguncev.

Železnice bodo v dogovoru s Policijo organizirale prevoze migrantov z vlaki, kar bo povzročilo ovire tudi v notranjem prometu.

Oviran bo promet iz Zasavja in Posavja, nekatere redne vlake pa bodo celo odpovedali

Danes tako iz Dobove nista odpeljala vlaka št: 314 in 410, ki iz vožnjo pričneta v Dobovi ob ob 5.38 in 5.45. "Na Slovenskih železnicah se trudimo, da bi bil notranji promet po državi čim manj oviran. Zaradi odpovedi vlakov lahko na več relacijah pričakujemo gnečo na vlakih." so zapisali v opravičilo potnikom. 

Potnike bodo sproti obveščali na svojih spletnih straneh, informacije pa dobijo tudi na vseh železniških postajah na informacijah.

V Zasavju, natančneje v Trbovljah ima Šent, slovensko združenje za duševno zdravje dnevni center, ki pa je glede na težave, ki pestijo Zasavce, menda še premalo obiskan.  

Pogumni so tisti, ki poiščejo pomoč

V Zasavski regiji, sodeč po elaboratu 'Ocena tveganj za razvoj težav v duševnem zdravju prebivalcev Slovenije' izstopata predvsem visoka stopnja samomorilnosti in motenj odvisnosti. Našo regijo zaznamuje slabo poklicno in splošno zdravje, slabe stanovanjske razmere in okoljski problemi. Poudariti je potrebno, da k razvoju nekaterih duševnih motenj prispeva tudi slab ekonomski položaj in brezposelnost, je razložila vodja dnevnega centra Šentknap Trbovlje, Rebeka Novak.

Družijo se v dnevnem centru

V dnevni center ŠentKnap Trbovlje prihajajo posamezniki s težavami v duševnem zdravju in posamezniki, ki se znajdejo v trenutni duševni stiski. Opažamo, da se število uporabnikov naših storitev veča, pravi Novakova. Vedno več je stisk zaradi slabih gospodarskih razmer v regiji. Uporabniki pa poiščejo tudi pomoč pri urejanju birokratskih zadev.

Premalokrat po pomoč

V Zasavju je število bolnikov, ki poiščejo pomoč, nerazumno nizko, zato veliko aktivnosti v Šentu namenjajo osveščanju, informiranju in destigmatizaciji, pojasnjuje vodja trboveljskega centra. »Velikokrat težava ni v tem, da ne bi vedeli, kje poiskati pomoč, ampak v tem, da pomoči ne želijo. Poudarim naj, da je pogumen tisti, ki pomoč poišče,« je še dodala Rebeka Novak.

Posamezniki se lahko obrnejo na osebnega zdravnika, psihiatra, na center za socialno delo, v okviru katerega deluje koordinator obravnave v skupnosti na področju duševnega zdravja. Šent je ena od dveh nevladnih organizacij, ki deluje na področju duševnega zdravja v Zasavju. Stik z njimi lahko vzpostavite po telefonu: 03 56 42 670 ali po elektronski pošti rebeka.novak@dc.sent.si. 

Preverili smo, kdaj lahko pričakujemo predvideno zaporo ceste 'za Savo' in kdaj bomo končno po regionalki peljali brez poskakovanj čez jaške. 

Litoželezne pokrove so danes v roke dobili v družbi IGM Sava, kjer jih bodo ubetonirali. »Predviden rok dobave ubetoniranih pokrovov v AB vence je 20 dni od pričetka izdelave« so nam pojasnili izvajalci del, ki so obenem tudi upravljalci 'zasavke'. CGP d.d. bo torej pokrove vstavil takoj, ko bodo pripravljeni za vgradnjo. Predvidevajo, da v 1. tednu novembra.

Kako bo tokrat potekala zapora?

Maja Fink iz cestnega podjetja nam je pojasnila: »Na cesti bo postavljena delna zapora s semaforji, koliko časa bo zapora trajala pa je odvisno od poteka del. Sanacija bo potekala po etapah zaradi razdalje med jaški (100-150m), predvidevamo, da bo v sklopu ene etape zajeta sanacija 3 jaškov. Z naročnikom bomo še pregledali možnost izvedbe dveh zapor hkrati (na razmaku 500- 1000m) in poizkušali na dan izvesti sanacijo 6 jaškov.« Dodala pa še, da ker bo zaradi konca letne sezone mnogo odvisno prav od vremenskih razmer.

Novembra dela dokončana

Naročnik del je Elektro Ljubljana, ki mora skupaj s Telekomom poskrbeti za posedene jaške. Dela so prepustili podjetju CGP-CP vzdrževanje in gradnja cest d.o.o. Novo mesto, pogodbeni rok za dokončanje del je november 2015.

»Glede na dejstvo, da bo dela izvajalo podjetje, ki ima podeljeno koncesijo na predmetni cesti, smo prepričani, da bodo dela izvedena kakovostno in tudi čas trajanja cestne zapore bo tako optimalen« je prepričana Kristina Sever iz Elektra Ljubljana, kjer izvedbo prepuščajo izvajalcu, so pa obljubili, da bodo v vlogi naročnika spremljali potek dela in izpolnjevanje pogodbenih rokov.

SORODNI ČLANKI:

• 15.09.2015 Si predstavljate 'zasavko' brez udrtih jaškov?
• 27.07.2015 Čemu tabla? Jaške naj popravijo!   

Še dobra dva tedna, da dolžniki oddajo vlogo za odpis, trenutno število oddanih vlog pa je, razen pri komunalnih podjetjih, pod pričakovanji.

Prosijo za odpis 110.000 € dolga!

Iris Medvešek iz trboveljske Komunale nam je povedala, da so do 10. oktobra prejeli 55 vlog za odpis dolgov, od teh jih 45 ustreza pogojem. Skupni znesek prejetih prošenj je 110.000 evrov. »Vsega seveda ne bodo odpisali, a tudi o konkretni višini še ne moremo govoriti.« Julija je direktor Milan Žnidaršič vrednost odpisanih dolgov ocenil na od 10.000 do 15.000 evrov.

Komunalno – stanovanjsko podjetje (KSP) Hrastnik po julijskih podatkih, ko se je proces odpisovanja dolgov začel, beleži dobrih 36.000 evrov dolga s strani 166 dolžnikov. Do danes je na KSP prispelo zgolj 31 vlog dolžnikov, od katerih jih je do odpusta upravičenih 14. »Od poslovanja družbe pa je seveda odvisno, če in koliko dolga se bo odpisovalo,« pojasni direktorica KSP, Nives Venko.

Na naslov Komunale Zagorje je do danes prispelo 35 vlog. Nekateri izmed prosilcev kriterijem ne ustrezajo in so bili o tem tudi obveščeni, ostali pa morajo na informacijo o natačni višina dolga počakati do konca meseca oziroma začetek novembra.

Prosilce preštejejo na prste rok!

V Hrastniku imajo 119 dolžnikov, ki OŠ NHR skupaj dolgujejo 12.000 evrov. Danes prosilce za odpis dolga preštejejo na prste obeh rok – le-teh je namreč »na žalost« zgolj 6. Podobna situacija je v Vrtcu Hrastnik, kjer so prejeli samo dve vlogi za odpis dolgov, čeprav imajo 22 dolžnikov, ki dolgujejo 4.560 evrov.

V trboveljski OŠ Ivana Cankarja nam natančne številke oddanih vlog niso povedali, so pa pokomentirali, da jih je prispelo manj, kot so pričakovali. Ostali dve osnovni šoli sta jih skupaj prejeli 9, Vrtec Trbovlje pa je do danes prejel 12 vlog.

Na OŠ Toneta Okrogarja, so prejeli 3 vloge, Vrtec Zagorje eno več, na OŠ Ivana Skvarče pa nam podatkov niso zaupali.

Že v prvih treh mesecih leta so v Zagorju presegli letno dovoljeno količino preseženih koncetracij PM10. Iz dimnikov nekoč 'glavnih krivcev' Lafarge-a in Tet-a se ne kadi več. Kdo je potem zasavski grešni kozel?

Macerl: Kriv je promet, rešitev je predor.

Kot največjega onesnaževalca v Zagorju Ekokrogovec Uroš Macerl označi promet, ki se dnevno koncentrira v Zagorju. »Ljudje iz vseh treh zasavskih občin se vozijo skozi Zagorje proti Trojanam na avtocesto. S predorom iz Trbovelj do Prebolda, bi Zagorje razbremenili prometa.«

»Vsebnost trdnih delcev v zraku je nekoliko manjša, a problem še vedno ostaja. Individualna kurišča, kjer ljudje kurijo marsikaj, promet, kamnolom med Trbovljami in Hrastnikom,« pojasnjuje Uroš Macerl iz Eko kroga. Torej, da se situacija izboljšuje trdi Macerl, "a potrebno je ozaveščanje ljudi".

Pa se stanje res izboljšuje?

Sodeč po objavljenih podatkih na spletni strani Arsa, Macerlove trditve ne držijo. S škodljivimi delci najbolj obremenjeno Zagorje je do konca avgusta letos imelo že 36 prekoračitev, lani v enakem obdobju 20.

Leto 2015

Leto 2014

Največja onesnaženost zraka v Zagorju

Pojasnilo – dnevna mejna vrednost za delce znaša 50 mikro g/m3 in je lahko presežena največ 35 krat v koledarskem letu.

V Zagorju so letno mejo presegli že v prvi polovici leta. Prvih šest mesecev letošnjega leta so preseženi delci najmanjkrat obremenili Hrastnik – 13 krat. V Trbovljah 31 krat, v Zagorju pa kar 36 krat in tako že v polovici leta presegli letno dovoljeno mejo.

Izstopajo zimski meseci, kar potrjuje problem kurišč. V Zagorju so februarja kar 15 dni dihali zrak s preseženimi delci PM10, v Trbovljah 13 dni. Po preseženih vrednostih trdnih delcev v zraku sledita januar in marec, v času od aprila do julija dnevnih presežkov ni.

Na zagorski občini razlogov za presežke ne komentirajo, saj naj bi za program analize vzrokov skrbel ARSO. Poročilo za letošnje leto bo dostopno marca 2016. So pa vse tri zasavske občine sprejel odloke, ki vključujejo načrte za kakovost zraka na območju Zasavja, pomoč so iskali tudi na ministrstvih in Ekoskladu.

Najmanj PM10 delcev v Hrastniku

H kakovosti zraka v Hrastniku pripomore daljinsko ogrevanje, pri katerem se kot energent uporablja zemeljski plin, vzroke za najboljši zrak v Zasavju predstavi župan občine Hrastnik Miran Jerič.

»Sicer pa se ukrepi za dvig kvalitete življenja in bivanja v naših dolinah ne izvajajo, tako kot smo pričakovali na podlagi Odloka o načrtu za kakovost zraka na območju Zasavja, ki smo ga lani podpisali skupaj z državo,« je generalno razočaran Jerič. Korak naprej bi predstavljala menjava zastarelih kurišč po domovih občanov, a brez subvencij države oziroma Eko sklada bo to težko izvedljivo.

Izvajanje Odloka, vrednega 28 milijonov evrov, so vodstva zasavskih občin in predstavniki pristojnih ministrstev in Eko sklada pregledali septembra letos in dorekli naloge za izvajanje ukrepov v bodoče.

Krivi smo sami. Onesnaževalci s PM10 v zraku so mala kurišča, promet, industrija, kmetijstvo …

V Zasavju se opravljajo dnevne meritve trdnih delcev premera 10 (PM10) in 2,5 (PM2,5). Trdni delci se razlikujejo po velikosti in s tem tudi po učinku na zdravje ljudi. Manjši kot so delci, globlje v dihalne poti prodrejo. Vpliv na vsebnost trdnih delcev v zraku ima tudi vreme, kar potrjuje Agencija RS za okolje (ARSO). Manjši delci lahko v zraku ostanejo celo po več tednov, navadno jih odstranijo šele prve padavine.

Lahko zaradi dolgov propadeta trboveljska Svoboda in Partizan? Svoboda Komunali dolguje 14.000 evrov iz naslova ogrevanja.

Že nekaj let se vleče agonija Kulturnega društva Svoboda Trbovlje in Zveze športnih društev Partizan Trbovlje, saj ne zmorete več vzdrževati objektov, ki jih imata v lasti. Na trboveljski občini pravijo, da imajo že svojih objektov dovolj in si ne morejo privoščiti upravljanja še dveh.

V Svobodi največ za ogrevanje

»Največji strošek predstavlja za naše društvo ogrevanje, ki dejansko presega naše redne prihodke, ki jih imamo od stalnega najemnika Knjižnice Trbovlje,« razlaga predsednik krovnega društva David Lindič. V Domu svobode so svoj dom našli gledališčniki, pevci in glasbena skupina Hiša. Novo, mlado vodstvo, ki je posle prevzelo pred dobrim letom, sicer že išče nove načine za pridobivanje sredstev, s katerimi bi predvsem pozimi lahko krili stroške za ogrevanje, ki znesejo tudi do dva tisoč evrov mesečno. Prostore tržijo za različne prireditve in po nižji cena kot jih je prejšnje vodstvo društva. »Poznajo se že premiki na bolje, ampak težav iz preteklosti ne moremo odpraviti v roku leta oziroma dveh,« razlaga Lindič, ki hkrati upa, da bodo čimprej poplačali nekaj več kot 14 tisoč evrov, ki jih dolgujejo trboveljski Komunali. Nato pa si želijo, da bi vsaj delno uspeli sanirati tudi staro in energetsko potratno stavbo. »Dom svobode želimo ohraniti, saj je predvsem za gledališčnike ključen, takšen oder za vajo težko najdeš,« pravi Lindič. 

Najemnike težko najdeš

S podobnimi težavami se srečujejo tudi v Zvezi športnih društev Partizan, saj so tudi oni dolžniki trboveljske Komunale, predvsem zaradi ogrevanja. »Tri društva, ki se srečujemo v Partizanu, ne uspemo pokriti stroškov, ki nastajajo,« pove predsednica Urška Kolar. Njihove težave trajajo že dobro desetletje. Z najemniki so še nekako shajali, brez njih pa je sredstev enostavno premalo. »Trudimo se najti najemnike naših prostorov, vendar so težki časi, tako za društva, kot podjetja,« razmišlja Kolarjeva. 

Občina jih ne more rešiti

Da so časi težki, se strinja tudi trboveljska županja Jasna Gabrič. »Včasih so podjetja kot so RTH, Termelektrarna, Lafarge kar zajetne kupčke denarja namenjala društvom, vendar tega denarja zdaj ni več,« ugotavlja Gabričeva. Občina pa že zdaj vzdržuje in plačuje stroške vseh obstoječih javnih zavodov, ki jih je v Trbovljah, po mnenju Gabričeve, veliko. Županja rešitev vidi v tržnem obnašanju društev, ki bodo morala poleg občinskega poiskati še kakšen vir financiranja.

Avtor: Saša Kisovec

Foto: Lovro Rozina, ZON.si

Več kot 3000 Zasavcev brez dela, sodeč po podatki o registrirani brezposelnosti, a delo jih išče bore malo. Kako prosim?

Meseca avgusta je bilo v vseh treh zasavskih občinah skupaj 3096 registriranih brezposelnih, od tega 740 takšnih, ki so na Zavodu že več kot 3 leta. Na razpise se prijavlja le peščica.

vir: ZRSZ

Le 89 'zasavskih' prijav za delo v Steklarni Hrastnik

Letos poleti so intenzivno iskali nove sodelavce v Steklarni Hrastnik, kjer na mesec, tudi takrat, ko razpisa za delovna mesta nimajo, prejmejo od 60-70 novih vlog. Po objavljenem razpisu, kjer niso iskali točno določenega kadra, izobrazbe in znanja, smo pričakovali naval več tisoč prošenj. A smo se zmotili.

Na njihov razpis se je skupno prijavilo 173 iskalcev zaposlitve, od tega iz Hrastnika 36, iz Trbovelj 35 in iz Zagorja 18. Ostale vloge so, kot je pojasnil vodja kadrovske službe v Steklarni Hrastnik Soniboj Knežak, prišle iz različnih krajev skoraj iz vseh koncev države.

Predvidoma bodo tokrat zaposlili 7 ali 8 sodelavcev iz elektro in strojne stroke. V letošnjem letu pa so medse sprejeli že 25 novih sodelavcev in sodelavk.

»Nikjer ne dobim službe«

Vsak dan na ulici, v lokalih, po trgovinah poslušamo negodovanje, zaradi brezposelnosti. Prav tako kritike lahko beremo v komentarjih pod našimi prispevki –  »raje poskrbite za delovna mesta«, »kdo mi bo plačal položnice«, »nič čudnega, da nihče ne ostane v Zasavju, če ni služb.«. A številke so pokazale drugačno sliko …

Iskanje novih sodelavcev tudi na ZON.si

Podobno izkušnjo delimo na našem portalu, kjer že več mesecev iščemo nove sodelavce. Razpis za delovno mesto smo objavili na Zavodu za zaposlovanje, na našem portalu, na družabnem omrežju Facebook in na študentskem servisu. Prejeli smo le peščico (manj kot 10) prijav, še to večinoma od iskalcev izven Zasavja.