Torej, pa si poglejmo najprej izkušnjo, ki je bila pika na i in spodbuda za to objavo. Pred kratkim smo izvedeli, da so v javnem zavodu zdravstvenega doma Radeče nabavili za več deset tisoč evrov nove opreme, ki je seveda pozitivna vest za vse paciente. Da bi jih obvestili, katere nove storitve oziroma naprave imajo na voljo, smo se obrnili na direktorja – večkrat. In po skoraj mesecu dni čakanja in prošenj za pojasnila prejeli odgovor, kako nima časa pacientom, ki za zdravstvene storitve plačujejo prispevke, pojasnjevati, katerih novih storitev se lahko poslužujejo. Pa bi navsezadnje trajalo mogoče kakšni 2 minuti več kot izgovarjanje.
Nezaupanje ali ignoranca?
Po zakonu o medijih morajo javni organi odgovor na novinarsko vprašanje poslati v roku 7 delovnih dni od prejema le-tega. Naj povem, da v veliki večini informacije prejmemo pred pretekom roka. Se pa zgodi, da dobimo vse prej kot odgovor. In, če se spustimo še bolj na “oseben” nivo – sem zelo razumevajoča, mogoče včasih preveč. Sodelovanje in spoštljiva komunikacija je tisto, kar vedno in povsod zagovarjam. Seveda se zgodi, da včasih pridobivanje kakšnih informacij traja malo dlje, je odgovoren sodelavec odsoten in ne gre. Pa me pokličejo in se zmenimo – bomo naredili kasneje. Po drugi strani pa naletimo na predstavnike javnih zavodov, ki nizajo izgovor za izgovorom, celo “ne zaupam novinarjem”. Saj sploh ne vem, kaj bi na to odgovorila. Zaupanje je ali pa ga ni – novinarjem kot predstavnikom javnosti so dolžni odgovoriti, po zakonu.
Veliko se govori o sodelovanju …
Pa se zgodi, da v marsikaterem novinarskem povpraševanju poslušamo o povezovanju in sodelovanju. Kako pomembno je za njih. Kaj pa sodelovanje z mediji? Sama z veseljem sodelujem z organizacijami, ki za Zasavce vsak dan delajo izjemne stvari in o možnostih, ki jih ponujajo. Sodelujem v smislu, da jim pri tem pomagam z javnimi objavami. Ali pa, ko dobimo kakšno pritožbo in zadevo preverimo pri vseh vpletenih. Kar je tudi prav. Konec koncev je predstavitev subjektivne zgodbe možna samo s sodelovanjem z vsemi vpletenimi.
In če se vrnem k (ne)zaupanju – ko me je po prihodu v ekipo novinarjev zasavskih onlajn novic v roke vzela mentorica in urednica ZON-a Neža Šabanovič Grmšek, sicer diplomirana novinarka, sem morala za vsak napisan prispevek pojasnjevati, kje sem dobila informacije in ali sem resnično predala sporočilo tako, kot je bilo povedano meni. Z vso skrbnostjo in odgovornostjo. Besede imajo nenazadnje veliko moč. Tega se pri nas zavedamo in tega ne izkoriščamo. Vedno smo za sodelovanje in vedno odprti za pogovore.
Verjamem pa, da obstajajo ljudje, ki so sodelovali z mediji in na koncu doživeli negativno izkušnjo. V bistvu si ne zatiskam oči – vem, da je tako. Vem, da je možno vsako zgodbo obrniti na negativen ali pozitiven način. Naše delo, naša odgovornost in navsezadnje naša želja pri posredovanju novic iz Zasavja pa je, da vsako zgodbo predstavimo objektivno – jo obdelamo z vseh strani.
Pa da ne bom samo negativna
No, pa da se ne bom še sama zapletla v stereotipe, naj pohvalim vse tiste, ki nimajo “problemov” sodelovati z okolico. Najsi bo to z nami kot medijem, ali pa drugimi organizacijami, tudi občinskim svetom in drugimi zainteresiranimi. Navdušena sem nad zgodbami iz Zasavja. No pa poglejmo še statistiko, ki je včasih našim bralcem zelo ljuba (sodim po komentarjih na naših družbenih omrežjih) – po lastni presoji bi rekla, da je tistih, s katerimi je res prijetno sodelovati, 90 odstotkov. In ne, teh podatkov ne zbiramo – gre le za mojo osebno oceno. To si v “brez filtra” lahko privoščim.
Glede na podatke iz statističnega urada je bila v vseh zasavskih občinah plača v povprečju manjša od slovenske. Zato smo pogledali še razpoložljivi dohodek gospodinjstev in stopnjo praga revščine v letu 2024. Ker podatkov za posamezno občino ni, smo pogledali številke celotne regije. V povprečju je imel vsak član gospodinjstva v Zasavju na mesec 1.139 evrov razpoložljivega dohodka. V Sloveniji je ta številka malo večja, in sicer 1.168 evrov. V ta dohodek so všteti socialni transferi, kar pomeni tudi štipendije, družinske in socialne prejemke, pokojnine, nadomestila za brezposelnost in bolniško odsotnost. Če to odštejemo, je slika drugačna. Vsak član gospodinjstva v Zasavju je imel brez socialnih transferjev na voljo 710 evrov na mesec, medtem ko je povprečje v Sloveniji znašalo 826 evrov.
Če se vrnemo na zelena kolesa – te so zbirali in pobarvali prav za namen okrasitve mesta v duhu dirke. “Pozvali smo k oddaji koles, ki jih občani več ne potrebujejo. Na koncu jih bomo donirali v Afriko,” je povedala Štepic. Tokrat pa nagovarjajo navijače. Pozivajo k okrasitvi balkonov, vrtov, dvorišč, ograj, oken. Domišljiji puščajo prosto pot in naštejejo možnosti – staro kolo, kolesarsko majico, zastavice, rože, baloni, v glavnem naj bo zeleno.
Da bi ob vseh sprejetih ukrepih z gradnjo lahko pričeli po pridobitvi gradbenega dovoljenja, za katerega upajo, da bo v letošnjem letu, so še sporočili iz podjetja. “Širile so se govorice, da nam je že pred gradnjo zmanjkalo denarja. Resnica pa je ta, da projektiranje in pridobivanje ustrezne dokumentacije zahteva precej časa. Objekti in tehnologija so kompleksni, še dodatno pa je situacijo zaostrila novica o obuditvi težke industrije na področju bivše Cementarne, kar ne gre skupaj z visoko tehnologijo, ki jo na območju želimo razvijati.”
Za vlaganja v prenove, ki bi gospodinjstvom prinesle večjo energetsko učinkovitost na stavbi in za rabo obnovljivih virov energije Eko sklad že razdeljuje nepovratna sredstva. “Javni poziv smo odprli že lansko leto, ta teden pa je Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj odobrilo še dodatna sredstva, tako da se sprejemanje vlog nadaljuje,” nam je povedala Katarina Majšter iz tajništva. Poziv je pod imenom ZER 2024 objavljen na njihovi spletni strani, nudijo pa tudi pomoč pri izpolnjevanju vloge.