Zaradi popravila plinskega cevovoda bo potekala občasna popolna zapora na Dolu pri Hrastniku. Občasno bo zaprta lokalna cesta Dol – Grča – Brnica (stacionaža 44m – kmetija Klemen). Zaporo bodo izvajali med 20. 5. in 21. 5. med 7. in 16. uro.
Še eno zaporo v hrastniški občini pa bodo postavili zaradi popravila izgradnje optičnega omrežja RUNE. Občasna popolna zapora bo postavljena na lokalni cesti Sevce – Trnovo – Sedraž – Brdce – Marno in sicer med 20. 5. 2025 in 30. 6. 2025 od 7. do 17. ure.
V soboto se zapora pri Šklendrovcu sprosti ob 15. uri, a se zaprejo ceste po Zagorju
Zaradi tega izpada dodatnih sredstev je ETI tako namesto v lastno novo halo nekatere proizvodne linije zdaj preselil v Skittijevo novogradnja, saj so morali narediti prostor za nove proizvodne linije, ki jih bodo postavili na Izlakah. To je bila najbolj optimalna rešitev – lokacija je blizu, ta del proizvodnje vendarle ostaja v Zasavja in še to v neposredni bližini.
»V ETI-ju smo v zadnjem desetletju ukinili praktično vsa težaška dela.« pripoveduje Berginc. To, kar je bilo nekoč, ni niti približek temu danes. Rezanje keramičnih cevi pod vodnim curkom v škornjih in gumijastem predpasniku je v teh dneh le še izjema. Danes na avtomatskih linijah skupaj sodelujejo inženirji, tehnologi, orodjarji in delavci, linije pa so postavljene v klimatiziranih prostorih, stroji se nahajajo za zaščitnimi stekli, povsod sodobni ekrani, računalniško upravljanje …
V ETI-ju so prepričani, da bodo s konstanto rastjo nadaljevali. Letošnje leto bo čas za pripravo načrta za strateško obdobje 2026-30, ki je prav v teh dneh že v izdelavi. Največja stroška so plače in energija, zato bodo vložki v posodobitve in optimizacijo procesov tudi v prihodnosti nuja. Težko je konkurirati podjetjem izven Evrope, kjer ni zelenega prehoda in »evropskih« omejitev ter slovenskih obdavčitev, s pojavom predvsem kitajske konkurence na evropskih trgih pa se razmere še bolj zaostrujejo. A vseeno so Zasavci našli točko, kjer so najboljši. To je, po besedah direktorja z 18 letnimi izkušnjami na čelu te družbe, v visoko kakovostnih izdelkih in podpori kupcev, ki je daleč neprimerljiva konkurenci iz daljnega vzhoda.
Organizatorji so obiskovalcem pripravili pravo plesno zabavo pred vhodom v šolo. “Energija in vzdušje je bilo enkratno. Kljub temu da gre za precej naporno zvrst plesa – Zumbo, so vsi vztrajali od začetka do konca! In kaj je najboljše? Spontano so se plesu in gibanju priključili tudi mentorji učitelji. Navdušenje otrok je bilo tako še večje,” so sporočili iz OŠ Ivana Skvarče, ki letos obeležuje svojo 60-letnico.
Satelita v velikosti pločevinke so dijaki izdelali s pomočjo 3D tiska ter vanj vgradili senzorje, ki naj bi zbirali podatke o temperaturi, tlaku, lokaciji, pospešku, višini ter jih pošiljali na zemeljsko bazo. Nato pa – na vojaškem poligonu Poček pri Postojni so svoje satelite s pomočjo raket izstrelili 1000 do 2000 kilometrov proti vesolju. In če je imela ekipa CANSAT STPŠ v sestavi Anže Kovačec, Jaka Učakar, Žan Ocepek in Maj Sevnik smolo z raketo, ki se ni odprla, so imeli PERKMANDELCI več sreče. Njihov satelit je uspešno prestal izstrelitev in na zemljo poslal nekaj podatkov. Mark Strgaršek, Erik Grošelj, Žiga Bigec, Matic Fele, Žan Jurečič in Jaka Grošelj so na tekmovanju dosegli 3. mesto.
“Na uspeh naše ekipe sem zelo ponosen, saj mi je ta projekt omogočil poglobitev v moje interese ter soočanje z novimi izzivi ter tehnikami. Udeležitev ter uspeh na tekmovanju, sama po sebi ne odpirata novih vrat v prihodnost, je pa vseeno uporabna izkušnja ,ki mi bo pomagala pridobiti bodočo službo in izobrazbo. Vesel sem da smo se udeležili tekmovanja in težko čakam na naslednje leto,” je ob tem povedal Jaka.
Na dosežek, ki ni nekaj vsakdanjega, je ponosen tudi Mark. Poudaril je, da so dobesedno izstrelili raketo, z udeležbo na tekmovanju pa je našel tudi nove interese, in sicer izdelava predstavitev in skrb za za upravljanje spletnih vsebin in družabnih omrežij.
Izjemnega dosežka se je zelo razveselil tudi Matic in projekt prepoznal kot lepo popotnico za nove življenjske cilje. “Ta dosežek mi je podal nove izzive, nova raziskovanja na mojem področju ter veselje do izobraževanja o vesolju.” Na člane obeh ekip je ponosen tudi mentor. “Preprosto mi je bilo vseeno ali dijaki dosežejo katero izmed prvih treh mest ali ne. Zame je bilo dovolj kar so dijaki pokazali že med pripravo na tekmovanje – neverjetno energijo in voljo. Tudi težave jih niso odvrnile od ciljev. Na vsakega posameznika sem bil ponosen že od samega začetka. Ko smo izvedeli, da je ekipi Perkmandelc uspelo doseči tretje mesto, sem pa itak »pokal« od veselja.” Kot je še povedal, jim je uspeh dal energijo, da se vrnejo tudi naslednje leto in kot šola znova dokažejo, da sodijo v sam vrh strokovnih šol v državi.
S postavitvijo elektrarne na sončno energijo na vodohranu Gvido naj bi proizvedli slabih 40.000 kilovatnih ur električne energije na leto, kar pomeni dobra polovica elektrike, ki jo objekt porabi. To pa prihranek pri stroških, so zapisali v sporočilu. Poleg tega so objekt pripravili za nadgradnjo s hranilnikom električne energije, ki jo načrtujejo prihodnje leto in bo omogočala dodatno neodvisnost objekta v primeru izpadov elektrike. Naložba je znašala skoraj 29.000 evrov, računajo pa, da se bo povrnila v sedmih letih in pol.
Torej, zaposlene v Zasavju iz Hrastnika, Trbovelj, Zagorja in Litije smo razdelili še na dva dela. Tiste, ki so bili zaposleni v domačem okolju in tiste, ki so dnevno na delo odhajali v ostale tri zasavske občine. Večina je bila lani zaposlenih v lastni občini. Še vedno govorimo samo o tistih, ki so zaposleni v Zasavju. Največja razlika je opazna pri Litijanih, kjer jih je le 10 odstotkov na delo odhajalo v druge občine, se pravi Trbovlje, Zagorje in Hrastnik. Malo več jih je bilo po delovnih mestih izven občine prebivanja razporejenih Zagorjanov, še več pa Trboveljčanov in Hrastničanov. Teh se je v 2024 na delo v ostale zasavske občine vozilo skoraj toliko kot jih je delalo v domači.