In evo me. Kakšen cirkus se je v zadnjih dneh dogajal v ozadju tega, kar potem prebirate na našem portalu. Še konec tedna sem razmišljala, kako vam bom razložila, da kljub našim rednim objavam o cestnih zaporah in doslednemu preverjanju, se včasih zgodi, da napišemo da bo cesta zaprta, potem pa bralci poročajo, kako so se cel dan vozili mimo zapore. O Šklendrovcu govorim, ja.
Ne ne, ni še čas za to
Ampak ne bom. Ne še. So moje razmišljanje o cestnih preprekah povsem zameglili zagorski občinski svetniki. Še nedolgo nazaj je veljalo, da so bile zagorske seje kar malo dolgočasne. Svetniki so se pred sejo usedli za zaprtimi vrati, se vse dogovorili, potem pa na seji (skoraj) vsi dvignili zelene kartončke in potrdili vse kar je občinska uprava predlagala. In ne samo to, vedno se je našel še kakšen svetnik županove barve, ki je o posamezni točki pel hvalospeve. Dolgčas.
Cirkus ali občinska seja ali oboje?
Posnetek seje iz leta 2016.
Dolgoletna opozicija župana je bil SLS-ov Slavko Jelševar, ki se je oglasil večkrat. Toliko, da je podal opazko, predlog in včasih so ga tudi upoštevali, čeprav ni bil na strani vladajočih. Potem pa je prišel še bolj glasen Primož Štendler, takrat v vrstah NSi, odločen, da se v najvišji občinski inštanci ne dela prav. Na praktično vsaki seji je bil kritičen, večinoma konstruktivno in podprto z dejstvi ter številkami. In, čeprav ga je koalicija želela prikazati kot dvornega norčka, je ta izpostavil marsikatero smiselno. Denimo – nasprotoval je temu, da svetniki slepo potrjujejo direktorje, brez da bi se jim ti sploh predstavili in jim pokazali program dela. Ali pa, da se o zelo pomembnih vsebinah odloča kar na korespondenčnih sejah. To je bil tudi tisti svetnik, ki je že pred 10 leti, še pred “sago Ceroz” izpostavil, da svetniki sploh ne berejo poročil, niti ne raziskujejo ali preverjajo, ampak samo roke dvigujejo tako kot jim to naroči župan. Pa se je leta po tem izkazalo, da je imel kar prav.
Lanska občinska seja OS Zagorje ob Savi.
Zdaj pa so se v Zagorju, kjer že 3 desetletja vlada en in isti župan, našli “staro-novi”. Jelševarjev podmladek je začel obetavno. Dobrih 1200 glasov Zagorjanov so dobili in s tem 5 občinskih svetnikov. Še vedno premalo za glasovanje, a dovolj za vik in krik. In, če je Slavkov sin Primož že večkrat, in to smiselno, izpostavil razpoke in napake v delovanju zagorske občinske uprave, pa njegov kolega Švaganov županski protikandidat na zadnjih lokalnih volitvah Boštjan Ocepek daje udarce pod pasom. Nizke. In to pod zvestim okriljem svetniške skupine SLS.
Matjaž Švagan na seji leta 2017
Ustanovitev nove javne službe, ki bo z detektorjem preverjala funkcionarje. A vi to resno?
Švagan je v začetku leta na javni televiziji imel, sploh za dolgoletnega politika, kar malo neroden nastop. Najprej je pozabil na sestanek, ki ga je imel na ministrstvu – kar za človeka, ki ima dnevno celo vrsto sestankov, ni čisto nič posebnega (sploh, ker je bil na sestanku skupaj še s sosednjima županoma). Potem pa je še dodal, bodimo pošteni – trapasto izjavo, da gre lahko na detektor laži. No in točno to so njegovi nasprotniki izkoristili in na seji podali predlog za ustanovitev javne službe, ki bi izvajala poligrafska preverjanja. Da bi preverjali izjave občinskih funkcionarjev. A daj no. Javna služba in to občinska?
Zagorska opozicija.
Všeč mi je, da je opozicija glasna … in prav je, da ves čas gledajo pod prste županu in vsem občinskim uradnikom. Razumem tudi, da je glas opozicije pogosto preglasovan, tudi ko imajo prav. Pač so v manjšini in naš volilni sistem je takšen kot je. Tudi razumem, da je to zelo naporno in utrujajoče. Ampak, ko se iz strokovno podprtih vprašanj, nasprotovanj, opozicija prelevi v norčevanje iz aktualnega župana, ki je vendarle po številnih volitvah ob štirih kandidatih še vedno dobil krepko čez 75 odstotkov glasov volilcev, takrat opozicija postane le en velik cirkus, ki ga ne bo nihče upošteval, tudi, ko (ali pa če) bodo imeli kaj pametnega povedati.
BREZ FILTRA: Ko urednica zasavskih novic pove brez dlake na jeziku
Ko bi v 90. letih prišel denar za sanacijo energetike, ko je zorela ideja o gradnji termoelektrarne 3 v Trbovljah, je bila priložnost za nov val del v rudniku. A so Slovenci na referendumu leta 1999 s skoraj 80% izglasovali »ne« za financiranje izgradnje novega bloka trboveljske termoelektrarne in zapečatili konec energetske usode Zasavja. Leto kasneje je bil sprejet zakon o zapiranju, ki se je večkrat podaljševal in po 24 letih še vedno ni povsem zaprl rudarskega podjetja.
To je uradna zgodba o razlogu za zaprtje. Da pa je odločitev o sesutju energetske moči Zasavja padla že prej, v letih 1995 in 1996, ko je Revirski energetski kombinat (REK) razpadel in je padla odločitev o zaprtju rudnikov, med drugim tudi Rudnika Zagorje. »Odločitev, da Zasavje ne bo več energetska regija in s tem ključnega pomena za državo, je prišla »čez hrib«,« razkrije naš anonimni sogovornik, nekdanji rudarski uradnik in nadaljuje: »Premoga je bilo še dovolj, še vedno ga je. Opremo smo imeli in ni bilo smisla, da o usodi Zasavja odloča cela Slovenija. To je bilo nastavljeno tako.« Vse to pa se je zgodilo v vladi, ki jo je vodil prav Zasavec, kasneje še predsednik države Janez Drnovšek. Tako, povedo, je bilo podjetje RTH ustanovljeno že z namenom, da se bo rudnik zaprl oziroma – po pripovedovanju bivših rudarjev, katerih imena hranimo v uredništvu – zato, da bodo določeni s krinko zapiranja še leta vlekli državna sredstva.
Na ministrstvu za naravne vire in prostor, ki je danes pristojno za rudnike, očitno ne vedo, koliko denarja je država v 25 letih zapiranja namenila Zasavju, saj so nas pri tem vprašanju preusmerili drugam. So pa dolgoletno zapiranje pripisali zakonu o uravnoteženju financ, ki je zmanjšal sredstva za zapiranje in celo pandemiji covid-19, pa čeprav je ta nastopila 20 let po začetku zapiranja.
Radeški bazen je bil zgrajen leta 1956, kar ga uvršča v najstarejši poletni plavalni bazen v posavski regiji. Umeščen v neokrnjeno zeleno naravo lahko sprejme do 250 obiskovalcev, letošnja prenova pa je prva bolj obsežna po skoraj 70 letih. “Dejstvo je, da je objekt že precej dotrajan, en velik del bomo zdaj s projektom prenove rešili. Verjetno bomo s tem preprečili tudi še kakšne stroške, ki bi precej verjetno nastali zaradi dotrajanosti.”
Šušteršič je poudaril arhitekturno zasnovo bazena, ki je zelo zanimiva, saj prikazuje gradnjo v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Poleg tega se nahaja na pomembnem arheološkem najdišču, ki je del radeške dediščine. Tako so pri načrtovanju prenove upoštevali prvotno zasnovo stavbe, ki bo ostala del vstopa v kopališki del – v spodnjem delu se bodo nahajale garderobe, tuši in toaletni prostori. Več novosti bo v zgornjem delu, kjer bo po prenovi vzpostavljena papirniška zbirka, prostor pa bo namenjen tudi izvajanju različnih prireditev in dogodkov. “Ta del objekta se do sedaj ni uporabljal, s prenovo mu bomo dodali vsebino in mu vdahnili življenje. Možna bo tudi ločena uporaba prostora, kjer bo urejena zbirka. Radeče imajo namreč bogato papirno tradicijo in bodo s tem pridobile pomembno turistično ponudbo.”
Občina Litija zdaj obvešča, da je DRSI pričel s postopki odkupov zemljišč, ki jih bodo potrebovali za rekonstrukcijo državne ceste Kandrše – Vače – Spodnji Hotič. Načrt gradbenih del predvideva rekonstrukcijo celotnega vozišča skozi Vače z ustrezno ureditvijo priključkov, umestitvijo hodnikov za pešce, cestne razsvetljave, komunalnih vodov in dodali še par avtobusnih postajališč v bližini šole in (edini in prepotreben) šolski prehod za pešce. Uredili naj bi tudi ustrezno odvodnjavanje, ki so ga na predelu ceste neuspešno urejali že večkrat v zadnjih letih.
Torej, stanovalci in obiskovalci stolpnice imajo sedaj na voljo eno dvigalo z nosilnostjo 1000 kilogramov, ki omogoča tudi prevoz oseb na nosilih. “V tem trenutku je to eno najsodobnejših dvigal,” je povedal direktor SP Iztok Rabuzin in poudaril tudi večjo energetsko varčnost. Namesto stare strojnice kabino po prenovi premikajo najsodobnejši pogoni in povsem nova vodila. V naložbo so etažni lastniki vložili preko 90.000 evrov.