Že dolgo se spogledujem z zamislijo, da bi kot urednica zasavskih novic bralcem v kolumni, blogu, uredniškem komentarju ali nečem podobnemu – pojasnila, kaj vse se dogaja novinarjem, ko pripravljamo novice.
Da kar takoj povem – bistvo mojega pisanja ne bo, da jamram, kako težko je delo novinarja in s čim vse se moramo srečevati. Rada bi v sproščenih zapisih bralcem predstavila širšo sliko. Da bi morda bolje razumeli, zakaj nekaj objavimo, pa zakaj kaj včasih ne. Tudi, kako smo prišli do kakšne informacije, pa kdo nam je pred nosom zaprl vrata. Obljubim, da bom dodala kakšne sočne podrobnosti in razkrila tisto, kar vas najbolj zanima.
Včasih kaj ne sodi v novinarski prispevek, je pa prav, da to veste
Pošteno povem, da bo rubrika BREZ FILTRA tudi prostor, kjer si bom olajšala dušo, na mizo vrgla karte in morda tudi koga presenetila, ker bom povedala to, kar je bilo do sedaj skrito. Moji dragi viri, brez skrbi. Kadar govorimo “off the record” in kar mi zaupate – da gre informacija samo meni – to bo vedno in za vedno ostalo samo meni. Zaupne informacije vira in novinarja sama jemljem kot nekaj svetega in tako bo tudi za vedno ostalo. Je pa cel kup drugih dogodivščin, ki jih pri našem vsakodnevnem delu imamo, a nekako ne sodijo v zapis v članku. Točno tukaj, v rubriki Brez filtra, se bo našel prostor zanje.
Prvič priložnost, da pokomentiramo tudi fejsbuk kavčarje
No, gotovo je tudi to, da bom pokomentirala naše fejsbuk kavčarje, pri katerih nikoli nič ne naredimo prav. Dotaknila se bom naših večnih slavistov, ki kot zloben volk iz gozda prežijo za vsako napačno zapisano vejico ali pa krvoločno čakajo na prvega tiskarskega škrata v objavljeni novici. Priznam, včasih je tečno brati toliko negativnih odzivov, po drugi strani pa se iz njih učimo in smo hvaležni tudi zanje. Vsekakor priznam, kako veseli smo, kadar nam kdo napiše kakšno pohvalo – ker če merimo, je kritik mnogo več. Prav zato lepe besede še toliko bolj pogrejejo.
Morda napišem tukaj tudi kaj o sebi, vendarle rotiram v medijskem svetu že zagotovo dve desetletji. Pa saj dobrih 10 let štejejo že Zasavske onlajn novice. In, če se spomnim, kako mi je ob ustanovitvi rekel nekdo – “pa kaj boš pa v Zasavju, tukaj se ja nič ne dogaja.” No in sem mu dokazala nasprotno. Tukaj ogromno dogaja in prav tukaj je bila vrzel v poročanju, saj v zadnjih letih veliki mediji ukinjajo dopisništva, težko je preživeti kot samostojni novinar, da sam ustanoviš medijsko družbo, moraš biti pa sploh malo nor. In točno tako nora sem bila jaz leta 2014 in danes mi ni prav nič žal. Zasavje je zakon!
Raje sem tečna novinarka kot, da si zatiskam oči in ne naredim nič da bi bilo boljše.
Prepričana sem, da je ZON.si postal mesto, kjer so prebivalci Zasavja in vsi, ki jih regija zanima – redno in dosledno obveščeni. Da jim serviramo preverjene, objektivne informacije in, da se je zaradi našega poročanja veliko dobrega zgodilo in spremenilo v družbi, kjer se je prej mnogo več pometlo pod preprogo. Logično, pa marsikomu to tudi ni najbolj všeč. Kar so prej lahko, je zdaj bistveno težje in velikokrat sem označena kot “tečna novinarka”. Pa kaj pol! Raje sem tečna novinarka kot, da si zatiskam oči in ne naredim nič da bi bilo boljše.
In bom prvo kolumno izkoristila, da se zahvalim, ker nam zaupate in sledite. Posebej hvala, da ste spoštljivi, tudi če se z objavljenim ne strinjate in, da razumete če se kdaj napake zgodijo tudi nam. Se trudimo, da čim manj. Ampak še stroji ga “pokvačkajo”, kako ga kdaj ne bi mi. Za vsako objavljeno besedo stojimo navadni ljudje, ki smo vsebino preverili – pogosto večkrat in na več mestih, jo premleli in objavili, zato, da bi vi čim prej in čim bolj preprosto izvedeli to, kar vam nihče ne bi povedal ali pa bi izvedeli, ko bi bilo že vsega konec …
Urednica ZON.si, Neža Grmšek
