Zanima nas, ali boste spremljali tekmo prvenstva med Slovenijo in Anglijo, ki bo odločala o prihodnosti domačih navijačev?
[fb_questionnaire url=”https://poll.app.do/smo-zasavci-nogometni-navijaci-ali-ne”]
Takojšnje ukrepanje od pristojnih zato pričakujejo zasavske odrasle osebe z intelektualno oviro in vsi, ki jih v življenju podpirajo. Sestavili so skupino za vizijo bivanja odraslih oseb z intelektualno oviro v Zasavju, ki jo sestavljajo VDC, vse zasavske občine in Šmartno pri Litiji, Društva Sožitje in Center za socialno delo ter sestavili dopis, ki so ga v začetku junija poslali različnim inštitucijam v Sloveniji. V njem so zapisali, da si želijo dovolj sistemske podpore za smiselno življenje v skupnosti po meri oseb z intelektualno motnjo.
Ukrepanje na tej točki bi bilo že nujno
Špela Režun
Premiki na tam področju bi bili nujni iz več vidikov, je v imenu VDC Zasavje naštela Špela Režun: “Če gledam samo iz vidika Zasavja, trenutno v VDC nimamo prav nobene prazne postelje več in bo v primeru potreb po namestitvah to za uporabnike treba urediti zunaj Zasavja, kar je nehumano, neskladno z vsemi konvencijami, strategijo deinstucionalizacije in obljubami pristojnih”. Pod druge potrebne ukrepe je naštela še, da je v Zasavju nujen dodaten izvajalec storitve bivanja uporabnikov izven družinskega okolja, saj bodo potrebe iz dneva v dan večje.
Zakonodajo preoblikovati tako, da bo možno neodvisno življenje s podporo
Zakonodajo bi bilo smiselno preoblikovati tako, da bo omogočila bivanje v skupnosti, neodvisno življenje s podporo in čim večjo vključenost za odrasle osebe z intelektualno oviro v njihovi aktivni življenjski dobi. “Njihovo normalizacijo življenja, za katero večina v Sloveniji sploh nima prave možnosti, saj morajo do pozne starosti živeti s starši,” je poudarila Režun.
“Kaj bo z mojim otrokom, ko mene več ne bo?”
Vprašanje, ki je na mestu predvsem za svojce in skrbnike oseb z intelektualno motnjo. Te vse bolj skrbi, kako bo njihov otrok oziroma varovanec v prihodnosti živel, če ne bodo uvedli novih rešitev. Režun je pojasnila, da tudi centri za socialno delo ne morejo več ponuditi sistemskih storitev in so zato v vse večji stiski.
Pod ostale točke, ki bi bile potrebne ukrepanja, so navedli še dovolj primernih stanovanj ali hiš, namenjen investicijski denar za širitev kapacitet bivanja tudi pri drugih izvajalcih, ki bi lahko razširili mrežo bivanja v Zasavju ter boljše in učinkovitejše medsebojno sodelovanje pristojnih ministrstev, ki bi hitreje prineslo nujne spremembe v dejanjih, so zapisali v omenjeni dopis.
“Dopis z opisom potrebnih sprememb smo poslali pristojnim. Opozarjali bomo in hkrati še naprej iskali rešitve skupaj z deležniki v lokalnem okolju s ciljem, da se zasavskim uporabnikom, ki zmorejo živeti v skupnosti ne bo potrebno seliti po institucijah izven Zasavja,” je še dodala Režun, ki je dokument poslala Ministrstvu za solidarno prihodnost, Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, Inštitutu RS za socialno varstvo, Varuhu človekovih pravic in drugim.
Na Ministrstvu za solidarno prihodnost pripravljajo strategijo
Kaj bodo glede navedenega storili, smo vprašali Ministrstvo za solidarno prihodnost. Odgovorili so nam, da na razvojne zaostanke na področju socialnega varstva tudi sami gledajo z zaskrbljenostjo. Sicer pa, da pripravljajo strategijo za prehod iz institucionalne v skupnostno oskrbo. Želijo namreč zagotoviti mrežo, ki bo stanovalcem v skupnosti zagotavljala denimo zdravstveno in socialno oskrbo na domu, pa tudi podporo pri iskanju zaposlitve, iskanju stanovanja in še mnoge druge vidike dnevnega življenja. Septembra, navajajo v odgovoru, bodo sklicali delovno skupino, ki bo pripravila akcijski načrt za izvedbo omenjene strategije.
Zapisali so še, da bodo potrebne tudi spremembe Pravilnika o standardih in normativih socialno-varstvenih storitev, katere so že spremenili v nujnem obsegu, v kratkem načrtujejo obsežnejše spremembe.
Naslednja 4 leta 23 milijonov za podporne ekipe
Za zagon reforme bodo v naslednjih štirih letih črpali okoli 23 milijonov evropskih sredstev, ki jih bodo namenili novim zaposlitvam in financiranju multidisciplinarnih timov, ki bodo posamezniku nudili socialne, zdravstvene in druge storitve na kraju bivanja. Del sredstev bo namenjen tudi stanovanjskim skladom za financiranje nastanitev. Vstop prvega zavoda v proces preobrazbe je načrtovan v začetku leta 2025.
Že v sredo, 3. julija se bodo prijavljeni otroci s spremljevalci zbrali na avtobusni postaji pred blagovnico Mercator in se z avtobusom odpeljali v Rimske Toplice. Ker del cene izleta krije OZPM Hrastnik, je prispevek na otroka 5 evrov, vključuje pa prevoz, kopanje in sladoled. Prijave na to aktivnost so obvezne, potekajo pa do 1. julija na sedežu OZPM Hrastnik, po telefonu 03 56 42 378 ali na krchrastnik@siol.net.
“Aktivnosti v Občinski zvezi prijateljev mladine Hrastnik pripravljamo že vrsto let. Odzivi otrok so res dobri na vseh dejavnostih in tudi na letovanju,” je povedala Lilijana Oplotnik iz OZPM.
Z aktivnostmi bodo nadaljevali vse do konca poletja. Zaradi lažje organizacije je na določene potrebna prijava na že zgoraj opisani način. 8. julija se zainteresirani lahko prijavijo na obisk Hiše iluzij in gradu v Ljubljani, 10. julija se bodo odpravili na pohod po “poti srečno”, 17. julija se bodo kopali na bazenu v Trbovljah, 19. julija bo organizirano športno popoldne na rokometnem igrišču na Logu v Hrastniku. Letovanje v Savudriji bo potekalo med 24. julijem in 3. avgustom.
Po vrnitvi iz morja, se bodo otroci lahko odpravili na pohod na Kopitnik in v Gore, ki bo 14. avgusta, kopanje v Aqua Romi bodo ponovili 19. avgusta, Pustolovski park Geoss bodo obiskali 21. avgusta ter na zadnji počitniški ponedeljek preživeli zabavno kolesarsko dopoldne.
Program v celoti:
Območja Občine Trbovlje so se za namen izvedbe tako imenovanega participativnega proračuna, ki občanom omogoča financiranje njihovih projektov, razdelila na 5 območij, in sicer KS Čeče, KS Klek, KS Franc Salamon in KS Dobovec. V petem območju pa se skupaj nahajajo krajevne skupnosti Alojz Hohkraut, Center, Franc Fakin, Ivan Keše, Fric Keršič in Zasavje.
Prebivalci posameznih skupnosti bodo lahko pripravili predlog za projekt in z njim kandidirali za finančna sredstva Občine Trbovlje. V vsakem od območij bodo prebivalci z glasovanjem odločali, kateri projekt želijo realizirati in nato za izvedbo v letu 2025 prejeli do 6000 evrov, za območje 5 pa so namenili 26.000 evrov. Ko bodo predlogi pripravljeni, bodo občani prejeli vabilo za glasovanje in s tem omogočili realizacijo ideje, ki bo njim najbolj všeč.
Spomnimo, o participativnem proračunu in delavnicah, ki so za namen priprave konkretnih predlogov in izpolnjevanju obrazcev že potekale, smo pisali TUKAJ.
Sorodni članki:
V Trbovljah le en uporaben predlog za participativni proračun