»Nisem delal posebnih odločitev ali načrtov, kaj bom v politiki počel. Sam prihod v Evropski parlament je bil nenačrtovan,« pove Franc Bogovič, evropski poslanec tik pred iztekom svojega drugega mandata v Bruslju.
So vam izkušnje na področju kmetijstva, podjetništva in tudi lokalne politike prišle prav na evropskem nivoju?
Lokalna izkušnja je zelo pomembna. Sam sem bil izvoljen za župana leta 1998, isto leto, ko je Slovenija začela pristopna pogajanja k EU. Evropski kontekst mi je bil vedno zanimiv, predvsem, ker smo iz tega naslova lahko dobili EU sredstva in moram reči, da smo bili v Krškem v tem kar uspešni. Še posebej, ko smo postali polnopravni člani EU in je bilo denarja mnogo več.
V osnovi mi je bilo vedno zanimivo študirati evropske politike. Vedel sem, v katero smer potujemo, in ob spremljanju različnih politik sem se naučil, kako določene stvari implementirati doma, na lokalni ravni. Zdaj imam obrnjeno situacijo.
Imam to prednost, da si na EU ravni znam dobro predstavljati, kako bo nekaj, kar tu v Bruslju uzakonimo, v resničnem življenju izgledalo v praksi.
Menim, da je to sicer kar problem v Bruslju, ne samo med kolegi, ki so prišli direktno iz šol v politiko – mislim, da je tudi na Evropski komisiji pogosto precej odmika od realnosti in se z marsikatero uredbo k reševanju realnih problemov pristopa preveč ideološko. Zato sem pogosto v vlogi kritika takemu početju.
Zakaj je sploh pomembna evropska politika, za nas v Sloveniji, v Zasavju?
Največkrat se pozabi, kaj vse EU omogoča, ker stvari jemljemo same po sebi za umevne. To, da greš prek meje brez mejnih kontrol, greš v tujino z evrom, telefoniraš po celi Evropi po enotni tarifi …Sam sem bil podjetnik in se še dobro spomnim, kako smo cel dopoldan stali na meji, da smo carinili kamion. Zdaj pošlješ robo, račun in, ker prihajaš iz EU, izpolnjuješ pogoje za trgovanje skoraj s celim svetom.
Poleg tega se veliko zakonodaje in ukrepov na nacionalno raven prenaša iz Evropske unije. Tudi med pandemijo je bilo tako in smo spoznali, kako pomembno je delovanje v EU. Od prvih reakcij pri nabavi mask, ventilatorjev, do čezmejne pomoči pri zdravljenju bolnikov, skupne nabave opreme, skupnega razvoja in delitve cepiv, do tega da zdaj recimo govorimo že o evropskih zdravstvenih politikah, na primer – politika boja proti raku, skupne raziskave in podobno.
Kaj bi rekli, so vaši najpomembnejši projekti v EU?
Poslanci največ časa porabimo za delo v odborih Evropskega parlamenta. Razporedimo se v tiste odbore, ki so nam poslancem najbližje po stroki ali preteklih profesionalnih izkušnjah. Meni je uspelo priti v odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja ter odbor za regionalni razvoj, kjer se pokrivata politiki – kmetijska in kohezijska. Gre za najpomembnejši področji v finančnem vidiku, saj predstavljata 2/3 evropskega proračuna. V tem mandatu sem se vključil še v tretji odbor na temo industrije, energetike in razvoja.
Pametne vasi, Od vil do vilic ter jedrska energija
Zagotovo bi izpostavil koncept pametnih vasi. Okoli leta 2016 je bilo zelo veliko govora o pametnih mestih. Takrat sem se začel spraševati, kaj bo pa s podeželjem, če ga bo digitalizacija obšla (dostop do širokopasovnih povezav, manjkajoča infrastruktura, manjkajoči elementi mobilnosti, opuščanje zdravstvenih storitev, kar je žal trend) – kaj narediti, da bo podeželje ostalo poseljeno. Potrebujemo odporno podeželje, ki bo digitalno dobro opremljeno, kar se je kot nujno pokazalo predvsem v času covid pandemije.
Druga stvar tega mandata, vezana na kmetijstvo, je zgodba povezana z Zelenim dogovorom EU oz. t. i. »Green Deal-om« in strategijo Od vil do vilic. S tem, ko so v Evropski komisiji sicer razmišljali o izboljšanju okolja, so pozabili na zdravo pamet. Komisija je zahtevala omejitev uporabe pesticidov, pri čemer so v območja popolne prepovedi rabe pesticidov zajeli celotno območje Natura 2000 ter nacionalne in regionalne parke, kar bi v Sloveniji pomenilo prek 40 odstotkov vseh slovenskih kmetijskih površin. Na pogajanjih sem povedal, da če smo pošteni do ljudi, o katerih usodi odločamo, jim lahko kar povemo, da lahko nehajo delat in kmetovat. Na koncu je Evropski parlament sledil poslancem, ki smo res goreče opozarjali na dejanske učinke v praksi in je cela uredba padla. Bitka za realnost v kmetijstvu je zaznamovala zadnja leta, in da je nekaj zelo narobe, pa dokazujejo množični protesti kmetov po Evropi.
Tretja zadeva je bila v odboru za energetiko. Sam sem že od nekdaj, še kot nekdanji župan “jedrske” občine Krško in sedaj kot 10 let poslanec v Evropskem parlamentu zelo vztrajno ponavljal in izpostavljal pomen jedrske energije. Slednje sicer ni ,0,ilo prav nič aktualno v začetku in smo bili zagovorniki jedrske energije zelo osamljeni. Na koncu sem v lanskem letu, po vseh teh letih, podal predlog, da bi imeli v parlamentu poročilo o jedrski energiji, o malih modularnih reaktorjih. Moj predlog je bil sprejet in poročilo je pokazalo, da bo zeleni prehod uspel le, če bo v Evropi na voljo dovolj nizkoogljične energije. Imamo vodo, veter, sonce – a vse to je v količini precej omejeno, zaradi neposredne odvisnosti od vremena, pa tudi proizvodno zelo nestanovitno. Zato je super kompatibilna še jedrska energija, ki ni odvisna od vremenskih dejavnikov in lahko proizvaja elektriko tudi ponoči, v dežju in brezvetrju. Podatki so pokazali, da bi v Evropi potrebovali okoli 100 dodatnih jedrskih elektrarn do leta 2050, če hočemo prebivalstvu in industriji omogočati stabilno in cenovno dostopno elektriko, še posebej ob napovedani vse večji elektrifikaciji zaradi zelenega prehoda.
Je jedrska energija tudi prihodnost za Zasavje kot energetsko regijo?
Seveda in vsekakor. Že večkrat sem izpostavil, da moramo v Sloveniji obstoječe energetske lokacije izkoristiti. Govorimo o Ljubljani, Velenju in Zasavju. Poleg teh vidim priložnost še v Kidričevem ob Talumu, ki je zaradi predrage elektrike nedavno žal bil primoran zapreti proizvodnjo aluminija, ob železarnah in cementarni Anhovo v Kanalu ob Soči. Gre za lokacije, kjer bi lahko zelo visoke potrebe po elektriki in pari zadostili tudi z malimi modularnimi rekatorji.
Kaj bi pomenilo za Zasavje, da bi energetsko lokacijo oživeli?
Prednost malih modularnih reaktorjev je, da se lahko spreminja delež energije, ki jo pretvoriš v elektriko, in delež energije, ki jo lahko uporabiš kot paro z visokimi temperaturami. Zagotovo je oskrba z elektriko prvenstvena prednost, a uporabni bi lahko bili tudi pri daljinskem ogrevanju, kjer imajo številna slovenska mesta trenutno velike težave s previsokimi cenami ogrevanja, v Zasavju sta to predvsem Trbovlje in Hrastnik. Poleg tega je para uporabna tudi v industrijskih procesih.
Rešitev za (pre)drago ogrevanje zasavskih mest mali modularnimi reaktorji
V EU smo končno prišli do spoznanja, da bo treba povečati energetsko samooskrbo in ohraniti industrijsko dejavnost – brez tega bo Evropa padla v še večjo odvisnost od drugih.
Torej kombinacija nizkoogljičnih virov: vode, sonca, vetra in jedrske energije lahko omogoča konkurenčno ceno energije, kar je pomembno še posebej pozimi, ko ni sonca in vetra, moraš pa imeti stalno oskrbo. In, kot že rečeno, stabilna ter cenovno dostopna energija, ki bo ljudem omogočala dosegljive cene ogrevanja in industriji energijo, s katero bo le-ta konkurenčna na svetovnih trgih.
Zakaj bi Slovenci šli na evropske volitve?
V Evropskem parlamentu se odloča o stvareh, ki so še kako pomembne za našo usodo in naš vsakdan – pa če si to priznamo ali ne. In naš glas odloča.
Če predstavim izkušnjo z Brexitom. Med starejšimi je bilo 70 odstotkov tistih, ki so bili prepričani, da je bolje, da Združeno kraljestvo izstopi iz EU. In 70 odstotkov teh je šlo na referendum.
Med mlajšimi je bilo 70 odstotkov tistih, ki so bili prepričani, da je bolje, da ostanejo v EU. Na referendum jih je od teh odšlo le 30 odstotkov. Rezultat je znan. Mladi volivci niso šli na volitve, zato so danes zunaj EU.
Naročnik prispevka: Poslanska skupina Evropske ljudske stranke (ELS / EPP Group)
V Društvu prijateljev mladine Trbovlje pripravljajo varstvo otrok od 9. do 13. ure. V ponedeljek bodo organizirali športne in družabne igre, v torek se bodo udeleženci preizkusili v kreativnih delavnicah. Po premoru med majskimi prazniki, jih v petek čaka še vrtičkanje. Njihovi prostovoljci pa so pripravljeni poskrbeti še za dodatno varstvo otrok, v kolikor bo to potrebno. Ker pa jim je na prvem mestu lepa in predvsem varna izkušnja otrok, je število prostih mest omejeno. Zainteresirani se lahko prijavijo na njihovi spletni strani ali 
V Pustolovski park Geoss, pohod na Klančiše ali oboje se bodo počitnikarji lahko podali v ponedeljek in torek z Društvom prijateljev mladine Zagorje. Za ponedeljkovo aktivnost je potrebno plačati prispevek v višini 10 evrov, obstaja tudi možnost doplačila za orjaški spust. Na Slivno nad Vačami se bodo podali z avtobusom. Za torkov pohod priporočajo primerno obutev, oblačila, malico in veliko dobre volje. Prijave so odprte 
Na dvorišču Mladinskega centra Litija v ponedeljek pričakujejo starejše od 12 let, da se skupaj lotijo urejanja okolice. Na mizarski delavnici bodo izdelali sedežno iz palet, ki bo namenjena zunanji dnevni sobi. Zbor je ob 10. uri na dvorišču centra. Še danes pa se lahko tisti, ki bi se pridružili kopalnemu izletu v Laško, prijavijo 
Od novega sodelavca v podjetju Dewesoft pričakujejo diagnosticiranje in odpravljanje napak, umerjanje merilnih instrumentov, izvajanje periodičnih pregledov in nadgradenj merilnih inštrumentov in ukrepanje v primeru ugotovljenih odstopanj.
Skromni Ljubljančan, ki zadnje desetletje živi v Domžalah, je predstavitev svoje karierne poti začel tako: »V gimnaziji nisem bil med ‘piflarji’ in ko sem se moral odločit kaj bi študiral, sem na seznamu fakultet povsem po naključju, v resnici bolj po pomoti, našel metalurgijo, šel na informativni dan, dobil sendvič in se vpisal.« Bolj neverjetno pa je to, da mu je bil študij pisan na kožo. Pravzaprav so bila raziskovanja in odkrivanja tako zanimiva, da je vpisal tudi doktorat, se zaposlil kot mladi raziskovalec, šel kot gostujoči raziskovalec v Združene države Amerike in Nemčijo, nato pa se zaposlil na Jesenicah v Acroniju. Tam je tudi spoznal Petra Časa, s katerim sta se v svoji različnosti tako dobro dopolnjevala, da ga je 5 let kasneje slednji povabil v Hrastnik.
Naš sogovornik je prepričan, da mora v vsakem delu, ki ga opravlja, najti višji pomen. Pred sprejemom službe v steklarni je razmišljal, kaj je tako posebnega v steklu in tudi sami proizvodnji. Odgovor je našel v več kot 160-letni tradiciji, ki diha z lokalnim okoljem. Kljub temu, da je lokacija podjetja v dolini omejenih možnosti, pa prav od tu izvira največja srčnost prebivalcev (in zaposlenih), je prepričan. »Tega se ljudje zavedajo, zato so pripravljeni marsikaj narediti. Torej res vložiti vso znanje, energijo in strast do stekla. Ta srčnost premaga ogromno ovir.« Je direktor, ki ima navado, da se večkrat na teden sprehodi čez tovarno, pozdravi zaposlene in na lastne oči spremlja delovni proces. Opaža, da je prav srčnost ljudi ključ do dolgoletnega uspeha, zato lahko iz Hrastnika po celem svetu potuje najbolj kakovostno premium embalažno steklo. Med njimi tudi steklenice za pijače, ki stanejo tudi več 1000 evrov.
Razmere na trgu embalažnega stekla se vse bolj odvijajo z neverjetno hitrostjo – to pa zahteva še večjo prilagodljivost podjetja, ki je že do sedaj v svetu slovelo kot eno najbolj fleksibilnih v panogi. Po pandemiji covida-19 so zabeležili enormna povpraševanja, ki so jih komaj uspeli servisirati. V jeseni leta 2023 pa se je vse skupaj obrnilo. Ob koncu leta je bilo zato potrebno sprejeti odločitve, ki v največji možni meri ohranjajo poslovanje – zaustaviti je bilo potrebno določene linije, ugasniti peč, skladišča so se polnila. »Vedeli smo, da se bo cikel obrnil, a do takrat je bilo potrebnih precej prilagajanj.« Trend je vendarle spremenil smer in 200 delavcev, ki so bili konec leta 2023 vključeni v ukrep tako imenovanega rotirajočega čakanja na delo doma, so v večji meri že »vpoklicali« nazaj na delo. Še več. Preko 500 zaposlenih je, vsak na svoj način, prispevalo k izboljšanju poslovanja, vsak s svojega področja dela. V vmesnem času so še povečali obseg izobraževanja zaposlenih ter z različnimi ukrepi delali vse za razvoj podjetja naprej. Pomemben del razvoja so seveda tudi prejemki zaposlenih – že v tem mesecu bodo izplačali 2000 evrov regresa.
Velik izziv je iskanje kadrov. Ker ima podjetje za del zaposlenih 4-izmensko delo, drugače zaradi peči v tej panogi ne gre, je večji izziv poiskati nove zaposlene. Prednost, ki jo naš sogovornik vidi je ta, da je to vendarle kreativen in ustvarjalen proces, kjer na koncu izmene v roke vzameš izdelek iz čistega stekla, ki je plod tvojega dela. Tako vidiš in tudi lahko pokažeš, kaj si naredil. V te izdelke pa so ujete najbolj dragocene tekočine – od čiste vode do žlahtnih kapljic. Zaveda pa se tudi, da je predvsem mlajše generacije vse težje motivirati za 4-izmensko delo. A, ker, kot pravi: »nobene uprave, prodaje, razvoja ne bi bilo, če naši ljudje ne bi delali 24/7«, prihaja novost. Plače ne samo 4-izmenskih delavcev, temveč kar polovici vseh zaposlenih, bodo letos ponovno dvignili, tokrat za kar 10 do 20 odstotkov. V tem letu so prednostno na seznamu oddelki in sektorji, ki so najbolj vezani na proizvodni proces.
Prihodnost steklarne vključuje tudi gradnjo na lokaciji novozgrajene obrtne cone – kaj čisto točno, še tehtajo in razmišljajo o več možnostih. »Močno pozdravljamo dokončanje infrastrukturnih del za potrebe Obrtno-industrijske cone Hrastnik (OIC). Za nadaljnji razvoj steklarne na lokaciji v Hrastniku imamo v OIC predvidene 3 scenarije prostorskih optimizacij proizvodnje in poslovanja, pri čemer dokončna odločitev še ni sprejeta.«