»Nisem delal posebnih odločitev ali načrtov, kaj bom v politiki počel. Sam prihod v Evropski parlament je bil nenačrtovan,« pove Franc Bogovič, evropski poslanec tik pred iztekom svojega drugega mandata v Bruslju.
So vam izkušnje na področju kmetijstva, podjetništva in tudi lokalne politike prišle prav na evropskem nivoju?
Lokalna izkušnja je zelo pomembna. Sam sem bil izvoljen za župana leta 1998, isto leto, ko je Slovenija začela pristopna pogajanja k EU. Evropski kontekst mi je bil vedno zanimiv, predvsem, ker smo iz tega naslova lahko dobili EU sredstva in moram reči, da smo bili v Krškem v tem kar uspešni. Še posebej, ko smo postali polnopravni člani EU in je bilo denarja mnogo več.
V osnovi mi je bilo vedno zanimivo študirati evropske politike. Vedel sem, v katero smer potujemo, in ob spremljanju različnih politik sem se naučil, kako določene stvari implementirati doma, na lokalni ravni. Zdaj imam obrnjeno situacijo.
Imam to prednost, da si na EU ravni znam dobro predstavljati, kako bo nekaj, kar tu v Bruslju uzakonimo, v resničnem življenju izgledalo v praksi.
Menim, da je to sicer kar problem v Bruslju, ne samo med kolegi, ki so prišli direktno iz šol v politiko – mislim, da je tudi na Evropski komisiji pogosto precej odmika od realnosti in se z marsikatero uredbo k reševanju realnih problemov pristopa preveč ideološko. Zato sem pogosto v vlogi kritika takemu početju.
Zakaj je sploh pomembna evropska politika, za nas v Sloveniji, v Zasavju?
Največkrat se pozabi, kaj vse EU omogoča, ker stvari jemljemo same po sebi za umevne. To, da greš prek meje brez mejnih kontrol, greš v tujino z evrom, telefoniraš po celi Evropi po enotni tarifi …Sam sem bil podjetnik in se še dobro spomnim, kako smo cel dopoldan stali na meji, da smo carinili kamion. Zdaj pošlješ robo, račun in, ker prihajaš iz EU, izpolnjuješ pogoje za trgovanje skoraj s celim svetom.
Poleg tega se veliko zakonodaje in ukrepov na nacionalno raven prenaša iz Evropske unije. Tudi med pandemijo je bilo tako in smo spoznali, kako pomembno je delovanje v EU. Od prvih reakcij pri nabavi mask, ventilatorjev, do čezmejne pomoči pri zdravljenju bolnikov, skupne nabave opreme, skupnega razvoja in delitve cepiv, do tega da zdaj recimo govorimo že o evropskih zdravstvenih politikah, na primer – politika boja proti raku, skupne raziskave in podobno.
Kaj bi rekli, so vaši najpomembnejši projekti v EU?
Poslanci največ časa porabimo za delo v odborih Evropskega parlamenta. Razporedimo se v tiste odbore, ki so nam poslancem najbližje po stroki ali preteklih profesionalnih izkušnjah. Meni je uspelo priti v odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja ter odbor za regionalni razvoj, kjer se pokrivata politiki – kmetijska in kohezijska. Gre za najpomembnejši področji v finančnem vidiku, saj predstavljata 2/3 evropskega proračuna. V tem mandatu sem se vključil še v tretji odbor na temo industrije, energetike in razvoja.
Pametne vasi, Od vil do vilic ter jedrska energija
Zagotovo bi izpostavil koncept pametnih vasi. Okoli leta 2016 je bilo zelo veliko govora o pametnih mestih. Takrat sem se začel spraševati, kaj bo pa s podeželjem, če ga bo digitalizacija obšla (dostop do širokopasovnih povezav, manjkajoča infrastruktura, manjkajoči elementi mobilnosti, opuščanje zdravstvenih storitev, kar je žal trend) – kaj narediti, da bo podeželje ostalo poseljeno. Potrebujemo odporno podeželje, ki bo digitalno dobro opremljeno, kar se je kot nujno pokazalo predvsem v času covid pandemije.
Druga stvar tega mandata, vezana na kmetijstvo, je zgodba povezana z Zelenim dogovorom EU oz. t. i. »Green Deal-om« in strategijo Od vil do vilic. S tem, ko so v Evropski komisiji sicer razmišljali o izboljšanju okolja, so pozabili na zdravo pamet. Komisija je zahtevala omejitev uporabe pesticidov, pri čemer so v območja popolne prepovedi rabe pesticidov zajeli celotno območje Natura 2000 ter nacionalne in regionalne parke, kar bi v Sloveniji pomenilo prek 40 odstotkov vseh slovenskih kmetijskih površin. Na pogajanjih sem povedal, da če smo pošteni do ljudi, o katerih usodi odločamo, jim lahko kar povemo, da lahko nehajo delat in kmetovat. Na koncu je Evropski parlament sledil poslancem, ki smo res goreče opozarjali na dejanske učinke v praksi in je cela uredba padla. Bitka za realnost v kmetijstvu je zaznamovala zadnja leta, in da je nekaj zelo narobe, pa dokazujejo množični protesti kmetov po Evropi.
Tretja zadeva je bila v odboru za energetiko. Sam sem že od nekdaj, še kot nekdanji župan “jedrske” občine Krško in sedaj kot 10 let poslanec v Evropskem parlamentu zelo vztrajno ponavljal in izpostavljal pomen jedrske energije. Slednje sicer ni ,0,ilo prav nič aktualno v začetku in smo bili zagovorniki jedrske energije zelo osamljeni. Na koncu sem v lanskem letu, po vseh teh letih, podal predlog, da bi imeli v parlamentu poročilo o jedrski energiji, o malih modularnih reaktorjih. Moj predlog je bil sprejet in poročilo je pokazalo, da bo zeleni prehod uspel le, če bo v Evropi na voljo dovolj nizkoogljične energije. Imamo vodo, veter, sonce – a vse to je v količini precej omejeno, zaradi neposredne odvisnosti od vremena, pa tudi proizvodno zelo nestanovitno. Zato je super kompatibilna še jedrska energija, ki ni odvisna od vremenskih dejavnikov in lahko proizvaja elektriko tudi ponoči, v dežju in brezvetrju. Podatki so pokazali, da bi v Evropi potrebovali okoli 100 dodatnih jedrskih elektrarn do leta 2050, če hočemo prebivalstvu in industriji omogočati stabilno in cenovno dostopno elektriko, še posebej ob napovedani vse večji elektrifikaciji zaradi zelenega prehoda.
Je jedrska energija tudi prihodnost za Zasavje kot energetsko regijo?
Seveda in vsekakor. Že večkrat sem izpostavil, da moramo v Sloveniji obstoječe energetske lokacije izkoristiti. Govorimo o Ljubljani, Velenju in Zasavju. Poleg teh vidim priložnost še v Kidričevem ob Talumu, ki je zaradi predrage elektrike nedavno žal bil primoran zapreti proizvodnjo aluminija, ob železarnah in cementarni Anhovo v Kanalu ob Soči. Gre za lokacije, kjer bi lahko zelo visoke potrebe po elektriki in pari zadostili tudi z malimi modularnimi rekatorji.
Kaj bi pomenilo za Zasavje, da bi energetsko lokacijo oživeli?
Prednost malih modularnih reaktorjev je, da se lahko spreminja delež energije, ki jo pretvoriš v elektriko, in delež energije, ki jo lahko uporabiš kot paro z visokimi temperaturami. Zagotovo je oskrba z elektriko prvenstvena prednost, a uporabni bi lahko bili tudi pri daljinskem ogrevanju, kjer imajo številna slovenska mesta trenutno velike težave s previsokimi cenami ogrevanja, v Zasavju sta to predvsem Trbovlje in Hrastnik. Poleg tega je para uporabna tudi v industrijskih procesih.
Rešitev za (pre)drago ogrevanje zasavskih mest mali modularnimi reaktorji
V EU smo končno prišli do spoznanja, da bo treba povečati energetsko samooskrbo in ohraniti industrijsko dejavnost – brez tega bo Evropa padla v še večjo odvisnost od drugih.
Torej kombinacija nizkoogljičnih virov: vode, sonca, vetra in jedrske energije lahko omogoča konkurenčno ceno energije, kar je pomembno še posebej pozimi, ko ni sonca in vetra, moraš pa imeti stalno oskrbo. In, kot že rečeno, stabilna ter cenovno dostopna energija, ki bo ljudem omogočala dosegljive cene ogrevanja in industriji energijo, s katero bo le-ta konkurenčna na svetovnih trgih.
Zakaj bi Slovenci šli na evropske volitve?
V Evropskem parlamentu se odloča o stvareh, ki so še kako pomembne za našo usodo in naš vsakdan – pa če si to priznamo ali ne. In naš glas odloča.
Če predstavim izkušnjo z Brexitom. Med starejšimi je bilo 70 odstotkov tistih, ki so bili prepričani, da je bolje, da Združeno kraljestvo izstopi iz EU. In 70 odstotkov teh je šlo na referendum.
Med mlajšimi je bilo 70 odstotkov tistih, ki so bili prepričani, da je bolje, da ostanejo v EU. Na referendum jih je od teh odšlo le 30 odstotkov. Rezultat je znan. Mladi volivci niso šli na volitve, zato so danes zunaj EU.
Naročnik prispevka: Poslanska skupina Evropske ljudske stranke (ELS / EPP Group)
