Tudi v Litijo smo se odpeljali in se sprehodili med ulicami.
Policisti so v minulem tednu od srede do petka na območju Zasavja poleg rednih nalog obravnavali še:
PP Trbovlje
V sredo so vozniku, ki je bil pozitiven na hitri test za droge odredili strokovni pregled, ki ga je odklonil. Prav tako je pred tem storil več cestno prometnih prekrškov. Vozni je bil pridržan, zoper njega pa vodijo postopek o prekršku.
PP Hrastnik
V četrtek so obravnavali prometno nesrečo s pobegom na Novem logu, kjer je neznani voznik z neznanim vozilom oplazil drug parkiran avtomobil in s kraja odpeljal, ne da bi nudil svoje podatke. Policisti o tem še zbirajo obvestila
PP Litija
V sredo so bili obveščeni o osebi, ki je vidno pod vplivom alkohola ležala na cesti in ogrožala promet. V postopku so ji zasegli manjšo količino snovi za katero se sumi da je prepovedana droga in zoper njo vodijo postopek o prekršku.
V četrtek okoli 12. ure so v Litiji obravnavali prometno nesrečo z materialno škodo, kjer je neznani voznik neznanega vozila trčil v parkirano vozilo in po prometni nesreči z vozilom odpeljal s kraja prometne nesreče, ne da bi izpolnil obveznosti udeleženca prometne nesreče. Policisti bodo zbirali obvestila in v primeru izsleditve povzročitelja zoper njega ustrezno ukrepali.
V Litiji je neznani storilec vlomil v klet in odtujil slikopleskarski stroj. Lastnika je oškodoval za nekaj tisoč evrov.
PP Zagorje ob Savi
V četrtek okoli 20. ure so na cesti od Kandrš proti Vidrgi obravnavali prometno nesrečo z materialno škodo, kjer je neznani voznik neznanega vozila trčil v avtobus in po prometni nesreči z vozilom odpeljal s kraja prometne nesreče, ne da bi izpolnil obveznosti udeleženca prometne nesreče. Policisti bodo zbirali obvestila in v primeru izsleditve povzročitelja zoper njega ustrezno ukrepali.
Letošnje poslovno leto je bilo za podjetje JE&GR najbolj uspešno od ustanovitve, ponosno pove Primož Jelševar. Glede na zaostreno varnostno situacijo v svetu se povpraševanje po njihovih izdelkih veča preko domačih proizvodnih možnosti. “Smo namreč eno izmed le nekaj podjetij na svetu, ki lahko izdeluje dele za posebne namene in prav neverjetno je, da na trgu namenskih izdelkov konkuriramo podjetjem, ki so več tisočkrat večja od nas, kot npr. Airbus, Rolls-Royce in Zeppelin.”
“Bolje, da delaš z glavo, kot da ti »teče švic«”
Primož, Slavko in Boštjan
Podjetje proizvaja dele, preprosto povedano za posebne namene – predvsem za potrebe zahodne obrambne in reševalne industrije. Zaradi povečanega povpraševanja so se pred časom odločili za širitev proizvodnih prostorov. Projekt so v letošnjem letu zaključili, nadaljujejo pa z investicijo v nove pisarne ter avtomatizirane proizvodnje linije. Obeta se tudi zaposlovanje strokovnjakov na področju strojništva.
Vizijo rasti podjetja želijo Zagorjani prenesti v zgodbo Sklada za pravičen prehod, prav zato je Jelševar vključen med zasavske managerje pravičnega prehoda. Po prvih izračunih bodo imeli letos 4,3 milijona evrov prometa, kar je več kot 35 odstotna rast glede na preteklo leto. Del planiranega dobička so letos že razdelili med zaposlene.
“Od naših zaposlenih nismo nikoli pričakovali, da bobo delali preko svojih meja,” pove Primož Jelševar, sin ustanovitelja Slavka Jelševarja. “Moj oče je vedno govoril, da je bolje, da delaš z glavo, kot da ti »teče švic« in to je postalo naše vodilo. Pri izbiri kadrov smo previdni, iščemo praktične ljudi, ki nimajo težave delati v ekipi in so vsak dan pripravljeni na nove izzive. Ni pa v naši ekipi prostora za polovičarstvo, saj so od naših proizvodov odvisna življenja ljudi.”
Zgodba JE&GR se je začela leta 1993
Podjetje deluje od leta 1993 in ima 50 redno zaposlenih ter več kot 40 kooperantov. Njihove najpomembnejše panoge so obrambna in reševalna industrija, te zajemajo preko 90 odstotkov celotnega prometa. Izdelujejo sklope in opremo za oklepna vozila za prvo vgradnjo in pripadajoče rezervne dele. Njihovi izdelki se uporabljajo v obrambnih, policijskih, gasilskih in reševalnih vozilih.
V zadnjih nekaj letih so odločno povečali prisotnost tudi na področju reševalne industrije, kjer so njihovi kupci največji svetovni proizvajalci opreme za zaščito in reševanje.
Izdelujejo namreč ključne komponente za reševanje ob prometnih in drugih nesrečah, kar nekaj teh je tudi plod lastnega razvoja. Kot največjo prednost so vedno krepili lastno znanje, “to pa je naša največja prednost” je prepričan Jelševar. Iz tega prepričanja je nastala tudi njihova maskota ti. Jegr majster, v katerem so na nek način predstavljeni vsi njihovi strokovnjaki.
V Zasavju gospodarstveniki stojijo eden ob drugem
Dobri odnosi med podjetniki, sodelovanje z lokalno skupnostjo ter krepitev pripadnostmi med zaposlenimi so ključni elementi za uspeh zagorskega podjetja. Kot pravi prokurist Primož Jelševar: “Vedno poskušamo vzdrževati dobre odnose in med zaposlenimi krepiti pripadnost, visoko tehnološko znanje in ekološko zavest, zato smo že pred leti vpeljali sistem ravnanja z okoljem ISO 140001.”
Brez mladih ni razvoja, brez vlaganj ni mladih
Da bi obdržali dolgoročno rast, je potrebno razvijati mlad kader. “Žal imamo v Sloveniji generacijsko vrzel, kjer je bilo več kot 10 let zanimanje za tehnične poklice nizko,” pove naš sogovornik, ki pa je v podjetju poskrbel, da so v zadnjih letih veliko delali na pomladitvi ekipe ter prenosu znanja iz starih mojstrov na mlajše strokovnjake.
Primož Jelševar
Večina vodstvene ekipe podjetja je danes sestavljena iz mlajše generacije, med 30 in 40 let. Vsi so začeli delo v podjetju na nižjih delovnih mestih in so z izkušnjami in razvojem znanja napredovali do odgovornih in vodstvenih mest. Veliko vlagajo v izobraževanje, v dobro počutje zaposlenih in planirajo, da bodo v naslednjem letu zaposlili še najmanj 10 strokovnjakov strojne smeri.
V zadnjih dveh letih so nadgradili več tehnoloških procesov, dokončali so nove proizvodne prostore, vzpostavili sodobno linijo za laserski razrez in krivljenje materiala. Uspešni so bili tudi na več razpisih za razvojno-raziskovalne projekte in digitalizacijo poslovanja. “Naš cilj za prihodnje obdobje je, da vzpostavimo delovno okolje, kjer bodo naši zaposleni lahko delali v prijetnem, varnem in zdravem okolju. Podjetje, v katerem se bodo počutili dobro, da bodo lahko razvijali svoj poln potencial in kreativnost za reševanje tehnoloških izzivov,” zaključi misli o poslovanju Jelševar mlajši in poda zahvali ekipi v obliki novoletne čestitke:
Ob koncu leta se zahvaljujemo naši ekipi: vsem zaposlenim in poslovnim partnerjem za dobro sodelovanje. Občankam in občanom Zagorja ob Savi ter vsem bralcem ZON želimo ob pričetku letošnjega leta predvsem zdravja. Vsi namreč s pričakovanjem zremo v prihodnost, ko se bomo lahko sproščeno oddahnili na zasluženem dopustu.
Prispevek je oglasno sporočilo.
Kot je že v navadi so zagorski skavti županu Matjažu Švaganu, 21. decembra, prinesli plamen Luči miru. V njihovem imenu ga je izročil Filip Deželak.
»Nasprotje med mrazom in toploto, žalostjo in veseljem, grozotami in mirom, temo in svetlobo. Ko doživimo prvo, šele zares spoznamo dragoceno vrednost drugega. Drug drugemu lahko v še tako hudi preizkušnji prinašamo Luč upanja. Postavimo most, kjer ga ni. Prižgimo luč, kjer še ne gori,« v letošnji poslanici med drugim sporočajo slovenski skavti.
Župan Matjaž Švagan je izrazil podporo skavtski organizaciji, se zahvalil za dobro delo, ki ga opravljajo, in poudaril, da je pomoč sočloveku v stiski ključnega pomena za razvoj v odprto in socialno naravnano družbo, ki mora biti enaka za vse.
Akcija skavtov ima namreč ima tudi dobrodelno noto. Z zbranimi sredstvi bodo organizirali dve vikend zimovanji za otroke in mlade z območij prizadetih v letošnjih ujmah. Tudi letos pa bodo med 10 in 20 odstotkov zbranih sredstev namenili v Sklad Sv. Lucije, ki je namenjen pomoči ob zdravstvenih težavah in socialnih stiskah članov skavtske organizacije.
Kemijski inštitut je 18. decembra 2023 prejel potrditev za vzpostavitev projekta Center za demonstracije in usposabljanje na področju brezogljičnih tehnologij (Center DUBT), ki ga bo financiralo Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije iz Sklada za pravični prehod. S to neposredno potrditvijo se uradno začenja izvajanje največjega in strateškega projekta v okviru pravičnega prehoda Zasavja. Za izvedbo projekta je namenjenih dobrih 32 milijonov evrov, od katerih bo Sklad za pravični prehod prispeval 27,3 milijona evrov. Prvo izplačilo sredstev v obliki predplačila v višini dobrih 9 milijonov evrov se pričakuje v zadnjih dneh letošnjega leta.
Prva javna znanstveno raziskovalna institucija v Zasavju
Martin Šikovc
Center DUBT bo lociran v Občini Zagorje ob Savi in bo predstavljal prvo javno znanstveno-raziskovalno institucijo v Zasavju. Usmerjen bo v raziskovanje naprednih tehnologij in bo gostil dva laboratorija: laboratorij za vodikove tehnologije in laboratorij za baterijske tehnologije. V sklopu programa centra bo potekalo tudi raziskovanje tehnologij za zajem CO2 iz zraka. Martin Šikovc, vodja Centra za pravični prehod Zasavja, je izpostavil pomen tega projekta: “Implementacija teh sredstev iz Sklada za pravični prehod predstavlja ključni korak k uresničevanju naše vizije trajnostnega razvoja in izboljšanja kvalitete življenja v regiji.”
Jani Medvešek
Potrditev operacije Center DUBT je pomemben mejnik za Zasavsko regijo. “V okviru Sklada za pravični prehod je za Zasavje z neposredno potrditvijo te operacije in z razpisi za ekonomsko poslovne cone in inkubatorje alociranih že 48 % sredstev, kar predstavlja približno 36 milijonov evrov od predvidenih 75 milijonov evrov,” je povedal Jani Medvešek, direktor Regionalne razvojne agencije Zasavje. “To ne pomeni le finančnega uspeha, ampak tudi strateški premik regije proti tehnološko napredni in ekološko trajnostni prihodnosti. Ta uspeh dokazuje, da Zasavska regija zmore izvesti kompleksne in vplivne projekte.”
Vse to ne le, da krepi vodilno vlogo Zasavske regije v procesu pravičnega prehoda na nacionalni in evropski ravni, ampak tudi jasno kaže na zavezanost regije k trajnostnemu razvoju. S tem korakom se Zasavska regija uveljavlja kot središče inovacij in napredka na področju trajnostnih tehnologij. Šikovc ob tem še sklene: “S tako uspešno načrtno razdelitvijo sredstev v naši regiji, se znova dokazuje, da je Center za pravični prehod Zasavja, ki deluje v okviru RRA Zasavje, odlično zasnovan mehanizem upravljanja, ki ga je kot dobro prakso izpostavila tudi Evropska komisija.”
Komisija za družbene dejavnosti in občinska priznanja je Občinskemu svetu Občine Trbovlje predlagala, da za leto 2024 podeli nagrado Tončke Čeč, dr. Maši Jazbec za izjemne posamezne kulturne in umetniške dosežke v občini Trbovlje in zunaj nje, ki prispevajo k uveljavitvi in ugledu občine Trbovlje.
Umetnica, akademska raziskovalka, kuratorka in producentka, ki se udejstvuje na različnih področjih, kjer se stikata znanost in umetnost. V svojem večplastnem ustvarjanju se posveča predvsem vplivu robotike in ostalih podobnih tehnologij na življenja ljudi in ostalih živih organizmov.
Bila je gostujoča raziskovalka v laboratoriju profesorja Hiroshija Ishigure v Kjotu (Japonska). Od leta 2019 vodi laboratorij DDTLab v podjetniškem pospeševalniku Katapult, v okviru Delavskega doma Trbovlje, ki se ukvarja s povezovanjem umetnosti, znanosti in novih tehnologij. V sklopu DDTLab je zasnovala program Kreativne robotike, za kar je prejela več priznanj Gospodarske zbornice Slovenije za inovacije na področju kulturnih industrij.
S svojimi umetniškimi projekti se je predstavila na številnih mednarodnih umetniških platformah in festivalih, kot so med drugimi tudi Ars Electronica, Athens Media Art Festival, Sonica, Lab30, Tsukuba Media Art Festival, ISEA, Speculum Artium, MFRU, Pixxelpoint, R.O.R., Festival NOVA in Kiblix.
Leta 2019 se je predstavila na dveh preglednih samostojnih razstavah v Galeriji Equrna v Ljubljani in v Galeriji Velenje, soustvarila pa je tudi intermedijsko instalacijo Monolit, ki je umeščena v park kulture v Trbovljah.
Vodila je projekte, ki so bili nagrajeni celo z nacionalnim priznanjem za inovacijo. Projekti pod njenim vodstvom so prejeli zlata, srebrna in bronasta priznanja za inovacije. Vsekakor velik dosežek za umetnost.
V letih 2022-2023 je dr. Maša Jazbec predstavila svojo celostno prostorsko instalacijo z naslovom Sintetični organizmi v sklopu samostojne razstave v nekdanji samostanski cerkvi Galerije Božidar Jakac – Muzeja moderne in sodobne umetnosti, Kostanjevica na Krki.
V letu 2023 pa je prejela nacionalno priznanje za umetnost, priznanje Riharda Jakopiča.