179 zasavskih gasilcev se je po včerajšnjem delu v Ljubnem, domov vračalo s težkim srcem. Pretreseni, kaj takega niso videli še nikoli. Celo tako izkušeni na svojem področju, ko sta Simon Las vodja poklicnih gasilcev PGD Trbovlje in Marko Bokal namestnik poveljnika PGD Zagorje nista našla besed, ki bi opisale razdejanje, kateremu so priča v teh dneh.
Trboveljska gasilka Anteja Bokal je bila v Ljubnem že dvakrat. Prizori, ki jih je videla, jo bodo spremljali vse življenje.
»Vsi si predstavljamo kako hudo je, ampak v resnici je še mnogo hujše, « pripoveduje Anteja, ki je prvi dan pomagala v večjem poslovnem objektu, drugi dan pa v naselju hiš. “Blizu nas je bila hiša, kjer so že večji del naplavin in blata počistili. Kljub težki situaciji so nam iz te hiše nudili vodo, vse, kar so imeli, tako veseli so bili, da smo le prišli,” pripoveduje mlada gasilka. “Med prostovoljci je bila tudi starejša gospa, ki najprej ni vzbujala pozornosti. V nekem trenutku pa so prevladala čustva. Poveljnik Simon jo je objel in vprašal zakaj joče. Povedala je, da je v ujmi ostala popolnoma brez vsega. Prišla pa je pomagat tistim, ki lahko še karkoli rešijo.”
Čeprav utrujeni kot še nikoli, večina ni in ni mogla zaspati
Pri takšnih zgodbah je nemogoče ostati ravnodušen, še danes s solznimi očmi pripovedujejo zasavski prostovoljci. Še danes pošteno zdelani, tako fizično kot tudi psihično.
“Vendar, ko vidiš, kako je hudo, pozabiš na vse in skušaš pomagati,” pove Anteja.
Simon Las je za ljudi iz Ljubnega le Simon iz Trbovelj, tisti, ki nesebično pomaga, tisti, ki najde kakšno lepo besedo, ljudrm v stiski pa nameni tudi objem, ko je to potrebno.
»Blizu Ljubnega je bil majhen zaselek šestih hiš. Ko smo prispeli tja o petih, ni bilo niti sledu, kot da jih nikoli ni bilo. Prav tako je bilo s cesto. Pomagali smo okrog edine hiše, ki je še stala. Naknadno pa izvedeli, da bodo morali tudi to porušiti.”
Trboveljski poveljnik Simon Las danes s cmokom v grlu pripoveduje o obupu ljudi. “Marsikdo pravi, da se bo odselil, ker tu ne bo nikoli več, kot je bilo.« Pa še zgodba o vrtnem palčku, ki so mu dali ime Ljubo (po Ljubnem). Trboveljski gasilci so ga dobili za spomin, ko so delali na hiši in na vrtu palčka rešili iz blata.
Marko Bokal, ki je včeraj vodil vse zasavske gasilce, je prav tako še vedno pod vtisom vsega, kar so videli. »Tudi v najhujšem scenariju si ni mogoče zamisliti, kako je tam. Razporejeni smo bili od Mozirja do Ljubnega. Imeli smo pretežno zadolžitve na objektih različnih tovarn, ki jih je na tem področju kar nekaj. Če so ljudje že ostali brez vsega, da ne ostanejo še brez služb.«
Zasavski gasilci se bodo v soboto znova napotili na poplavljena območja.
Delavci Stanovanjskega podjetja Zagorje so se odločili, da bodo enodnevni zaslužek od svojih plač namenili prizadetim v največjih poplavah v zgodovini Slovenije. Odločitev so soglasno podprli vsi zaposleni. Denar bodo darovali projektu Botrstvo, ki že sicer podpira družine iz šibkejših socialnih okolij, sedaj pa se je aktivno vključilo tudi v pomoč prizadetim pri poplavah.
OZRK Zagorje
Slika je simbolična.
Med prebivalci te občine je bilo število najstarejših – tako kot v večini slovenskih občin – večje od števila najmlajših: na 100 oseb, starih 0–14 let, je prebivalo 184 oseb starih 65 let ali več. To razmerje pove, da je bila vrednost indeksa staranja za to občino višja od vrednosti tega indeksa za celotno Slovenijo (ta je bila 139). Pove pa tudi, da se povprečna starost prebivalcev te občine dviga v povprečju hitreje kot v celotni Sloveniji. Podatki, prikazani po spolu, pokažejo, da je bila vrednost indeksa staranja za ženske v vseh slovenskih občinah, razen v petih (Črna na Koroškem, Dobrovnik/Dobronak, Jezersko, Loški Potok in Mislinja), višja od indeksa staranja za moške. V občini je bilo – tako kot v večini slovenskih občin – med ženskami več takih, ki so bile stare 65 let ali več, kot takih, ki so bile stare manj kot 15 let; pri moških je bila slika enaka.
V občini je delovalo 6 vrtcev, obiskovalo pa jih je 532 otrok. Od vseh otrok v občini, ki so bili stari od 1-5 let, jih je bilo 79 % vključenih v vrtec, kar je manj kot v vseh vrtcih v Sloveniji skupaj (81 %). V tamkajšnjih osnovnih šolah se je v šolskem letu 2021/2022 izobraževalo približno 1.290 učencev. Različne srednje šole je obiskovalo okoli 440 dijakov. Med 1.000 prebivalci v občini je bilo 31 študentov in 6 diplomantov; v celotni Sloveniji je bilo na 1.000 prebivalcev povprečno 39 študentov in 8 diplomantov.
Zasavske občine so v preteklem Dogovoru za razvoj regij, med projekti vključile tudi slaba 2 milijona evrov, ki bi jih namenili pri delih za izgradnjo mostu čez Savo v Hrastniku. Ta bi oznanil tudi začetek gradnje ceste Hrastnik – Zidani Most. A pričetek gradnje ceste je bil državna obljuba s figo v žepu in Zasavci so se, po zadnji informacijah uspeli izboriti šele za rezerviranih 400.000 evrov v prihodnjem letu potrebnih za pripravo dokumentacije za omenjeno cesto. Nekaj manj kot 2 milijona evrov tri zasavske občine pričakujejo pri dokončanju svojih projektov, kjer so jim zagodle podražitve. Zagorje in Trbovlje bi to unovčila pri kolesarskih stezah, Hrastnik za obrtno cono steklarne in kemične.