Prejšnji vikend se je v Umagu odvijal 4-dnevni mednarodni nogometni turnir UMAG TROPHY 2023, na katerem so že drugo leto zapored sodelovali tudi zagorski fantje selekcije U11, pod okriljem trenerja Rudija Uranič.
Turnir se je začel v četrtek s slavnostnim sprejemom vseh ekip in zaključil z veličastnim ognjemetom. V petek zjutraj se je začelo zares. Fante so čez dan čakale 4 tekme rednega dela. Končni izkupiček pa so bile same zmage (proti NŠ Slovenj Gradec, ŠD NK Veržej, NK Rudar Velenje črni in Olimpija Ljubljana zeleni). Srečni in ponosni so komaj čakali naslednji dan.
V soboto so v enakem tempu nadaljevali. Odigrali so še 3 tekme rednega dela in ostali neporaženi (proti NK Varteks, NK Triglav in NK Umag). Redni del turnirja so zaključili na prvem mestu svoje skupine, zvečer pa jih je čakala tekma za osmino finala proti klubu NK Slovan rdeči. Z neverjetno igro so pokazali, da so se pripravljeni boriti do konca in to jim je tudi uspelo. Padel je še NK Slovan.
V nedeljo so občutili tudi poraz in v želji po zmagi za uvrstitev v polfinale žal izgubili. FC Derby Novi Sad je bil boljši. Mladi zagorski nogometaši niso skrivali razočaranja, so pa kljub temu športno čestitali nasprotniku za zmago.
Popoldne jih je čakala še zadnja tekma proti Donatello calcio Udine. Na igrišče so stopili optimistično in pokazali noro predstavo. Igrali si zbrano, kar se jim je na koncu obrestovalo z zmago.
“Uvrstitev na 5. mesto izmed vseh 64 prijavljenih ekip je neverjetna. Tri dni so se za vsako tekmo borili kot levi, pustili srce na igrišču, nikoli obupali, verjeli vase in to je njihova zmaga,” so v en glas ponosno poudarili starši mladih športnikov. “Kot starši smo ponosni na vsakega fanta posebej, tako da se nam to 5. mesto sveti kot zlato!”



Podjetje Zmaj d.o.o. je redni plačnik, ki dobro plačuje za korektno opravljeno delo. Prilagodljivi so glede koriščenja dopusta in svojim zaposlenim omogočajo napredovanje in učenje. »Novemu sodelavcu bomo pomagali pri začetnih nalogah in poskrbeli za strokovni razvoj in krepitev znanja,« navdušeno pravijo v en glas.

Katja in David sta starša 16-letni Eli in prvošolcu Tinetu.
Letos je sicer že kazalo na izboljšanje na tem področju, saj naj bi po zakonu o osebni asistenci iskali možnosti in rešitve za osebnega asistenta tudi za otroke pred dopolnjenim 18. letom. Osebni asistent namreč pripada le otrokom, ki so starejši od 18. let, pred tem pa smo starši prepuščeni sami sebi. In pravzaprav nihče zares ne more razumeti, kakšne stiske doživljamo ob tem, kako zelo prisotna je izgorelost staršev otrok s posebnimi potrebami. Sredstva, ki bi omogočila osebnega asistenta še ne polnoletnim otrokom, se seveda niso našla, stiska staršev pa se tako povečuje. Tako iščemo možnosti varstva v družinskem krogu ali se znajdemo drugače. Žal tako v nedogled ne gre in menim, da bi država morala poskrbeti za starše oz. otroke, ki niso v institucioniranem varstvu, saj konec koncev državo stanejo manj, če se njihovo šolanje izvaja v bližini doma, na dnevni bazi.
Lahko bi se sicer odločila zapustiti trg dela, vendar sem se odločila le za polovični delovnik, varstvo med počitnicami pa tako ostaja problem še naprej. V juliju Elina šola sicer zagotavlja varstvo za otroke, katerih oba starša delata, vendar sem mnenja, da je potrebno razbremeniti tudi starše, ki v celoti koristijo delno plačilo za izgubljeni dohodek, še posebno za enostarševske družine, kjer so stiske in obremenitve še večje. Včasih bi želela kakšnega od ministrov, ki odloča o sredstvih namenjenih osebnim asistentom povabiti, da pride in preživi dan z družino otroka, ki ima zmerno do težjo motnjo v duševnem razvoju in ni gibalno oviran. Če namreč kdo misli, da je najtežje skrbeti za gibalno oviranega otroka, ki ga moraš umiti, zamenjati plenico, ga obleči, nahraniti, ga dvigovati, se moti. Z možem delava z Elo vse to, pa je ne moreva posaditi v voziček in iti z njo na sprehod ali jo pustiti pol ure v vozičku. Tak otrok potrebuje stalen nadzor in postalo je praktično nemogoče iti z njo na kakšen izlet ali na dopust.