01. 06. 2022

Sinoči je v Rondoju v Hrastniku nastopil svetovno znan country pevec Grant Maloy Smith. Takšen koncert se v naših koncih ne zgodi kar vsak dan, a če je v ozadju Dewesoft, je vse mogoče. Smith je namreč zaposlen v Dewesoftovi ekipi za marketing, na Zasavje pa ga tudi sicer vežejo občutki domačnosti, saj tudi sam prihaja iz rudarske regije v ZDA. Pred včerajšnjim koncertom smo ga ujeli v Dewesoftu, s katerim z vmesnimi prekinitvami sodeluje že 20 let. 

Kako se počutite v naših koncih, predvidevam, da ste tu bili že večkrat?

V Sloveniji sem bil šestkrat. Je zelo lepa dežela. Sam prihajam iz vzhodnega dela Združenih držav Amerike, regije Apalachia, ki je pravzaprav videti popolnoma enako kot Zasavje. Zaznamujejo jo veliki hribi in rudarstvo, zato se tukaj počutim zelo domače. Tudi, ko se vozim po ovinkih (čez Prebold, op.p.), se počutim kot v Kentuckyju ali West Virginii (smeh).

So tudi ljudje, predvsem zaradi rudarske preteklosti, podobnim ljudem v vaši regiji?

Res je zelo veliko podobnosti. In seveda, tudi ljudje tukaj so zelo prijazni. Zasavje je kot dom, ampak drugačen dom. 

Ste že kdaj imeli koncert v tako majhnem mestu, kot je Hrastnik?

Sem, ampak ne v Sloveniji, kjer bom nastopil prvič. Sem pa igral v Avstriji, Italiji, Nemčiji, Nizozemski, Angliji in nekaterih drugih evropskih državah.

Pojete tudi o rudarstvu … 

Res je. Zadnji album se imenuje Apalachia in je posvečen tudi rudarstvu, ki je velik del naše zgodovine, podobno kot pri vas v Zasavju. Pesem The coal comes up govori o tem, kako premog pride gor, ko gre človek dol. Govori skozi oči rudarja, ki gleda v svojo preteklost, vse težko delo, ki ga ima za sabo in nevarnosti, ki so nanj pretile med delom v rudniku. 

So rudniki pri vas še vedno odprti?

Nekateri so, ampak niti približno ni več tako kot pred 100 leti, ko je bilo rudarjenje na višku. Okoli druge svetovne vojne je pričelo usihati, ker smo pričeli uporabljati kurilno olje. Ampak pred tem so se vsi ogrevali na premog. Povsod so bili vlaki s premogom in te tirnice so se zdaj spremenile v kolesarske proge. 

Kako je bilo pri vas s prehodom iz industrijske v tehnološko dobo, katere pomemben del pri nas je na primer tudi Dewesoft?

V nekaterih predelih je šlo hitreje, drugje imajo še dosti izzivov. Veliko je odvisno od lokacije samega mesta, kako oddaljeno je od vsega, ampak to se po mojem mnenju dogaja povsod. Ljudje se morajo namreč priučiti tudi novih veščin, to pa terja svoj čas. Gre za veliko transformacijo, zato se zagotovo s tem ne soočate samo pri vas. 

Vaše poklicno življenje je zaznamovalo predvsem inženirstvo. Kako ste v to vpletali glasbo?

V resnici sem bil najprej umetnik, veliko sem risal in slikal. Potem pa sem v srednji šoli presedlal na glasbo in se osredotočil nanjo, vendar za preživetje to ni bilo dovolj. Našel sem službo v podjetju, ki je delalo podobne izdelke, kot Dewesoft. Znal sem risati in sem delal projekte, ki jih danes načrtujejo računalniško. Potem pa so izvedeli, da se ukvarjam z glasbo, kar je zanje pomenilo dvoje – da poznam produkte in da me ni strah nastopanja pred ljudmi. Tako so me dali v prodajo in kasneje v marketing (smeh). 

In še vedno ste našli čas za pisanje pesmi … 

Res je, to je moj glavni fokus, ampak s kovidom so čez noč ukinili koncerte, tako da sem moral spet več delati kot inženir. Ampak tukaj v Dewesoftu je zabavno delati, ljudje so super in delajo krasne, zelo inovativne izdelke. Prav neverjetno je, kako imate v tej majhni dolini v Sloveniji eno vodilnih podjetij na področju zajemanja podatkov na svetu. 

Ste si predstavljali, da bo njihova zgodba postala tako velika?

Niti približno in dvomim, da si je kdo predstavljal kaj takega, z izjemo Jureta (Kneza, op.p.) (smeh). 

Imate za Zasavce kakšno posebno sporočilo, morda povezano z rudarjenjem in njegovo tradicijo?

Pri nas so ljudje za zabavo v roke vzeli kitaro in so igrali različno glasbo, predvsem pa folk glasbo, ki jo preigravam še danes in jo danes poznamo kot country glasbo. Tudi iz najtemenjših časov, ko so bili ljudje odmaknjeni v hribih, so vedno našli srce v glasbi. 

Kaj pa kletvice, ste tudi pri vas zaznamovani z njimi, kot smo tukaj v Zasavju na primer z “matkurba”? Jo poznate?

(Smeh). Ne, ne poznam. O povezavi med rudarjenjem in kletvicami še nisem razmišljal, ker povsod obstajajo “grobi” fantje, od katerih se slišijo zanimive besede in barvite prispodobe. Mislim, da to pri nas ni povezano z rudarjenjem, je pa res, da nisem nikoli delal v rudniku, tako da morda se motim. Sem pa snemal videospot v rudniku in vem, da sem tudi klel, ko sem z glavo kar naprej udarjal v nizek strop (smeh). 

SORODNI ČLANKI:

V Trbovljah odprto novo podjetje – plod Dewesofta in njihovega velikega konkurenta